Spontani odklopi napolnijo baterije

Bineta Volčiča, enega bolj prepoznavnih in v številne projekte vpetega slovenska chefa, bomo v družbi še dveh uspešnih gostincev, Luke Jezerška in Karima Merdjadija, lahko vsak teden spremljali v kuharskem tv-šovu Masterchef Slovenija 2019 – v sredo je bila na sporedu prva oddaja. Snemanje, ki traja že od konca januarja, se še ni končalo, a Bine ob tem – in še čem – bdi tudi nad svojim Monstera bistrojem. Kljub polni zaposlenosti si vzame čas zase, za svojo družino in prijatelje – največ prav ob vikendih.



Na televiziji, na plakatih Gorenja (kot preizkuševalec kakovosti slovenske bele tehnike), Forda (je ambasador te avtomobilske znamke v Sloveniji) in preventivne akcije Vozimo pamet­no, fotografiran na svojem motorju, na katerega rad sede, da si prevetri glavo ... že samo po pojavnosti Bineta Volčiča je hitro jasno, v kaj vse je vpet, a vse to počne z veseljem in poskuša opraviti po svojih najboljših močeh. »Ko se neki projekt začne, se mu popolnoma, 150-odstotno, posvetim in je drugo na čakanju, a ko to 'drugo' pozneje pride na vrsto, se tudi tega lotim z vso vnemo,« pojasni svojo težnjo k popolnosti.

Prav zdaj v njegovem Monstera bistroju postavljajo nov spomladanski degustacijski jedilnik in svežo vinsko karto, nadaljuje pa še en projekt: »Prav veselim se že skorajšnje predstavitve čisto frišnega japonskega noža Bunka, ki sva ga z ostrorobim Luko Grmovškom dizajnirala po evropskem vatlu. Medtem ko je bila prva serija še bolj robata, je ta druga, tudi zaradi boljših lastnosti jekla VG-10, še bolj prijazna do ljubiteljskih kuharjev in zato prava rešitev za vse, ki v svoji kuhinji še nimajo tega res odličnega noža z dolgotrajno ostrino.« Brez takega noža ne gre niti na piknikih, ki jih Volčičevi pogosto pripravijo – zase ali za prijatelje, doma ali na obisku. Takrat se Bine spremeni v mojstra za žar, še raje pa se ob vikendih prepusti domači kuhinji na vrhu kakega hriba.

Kakšni so vaši spomini na družinske počitnice in konce tedna?

Iz zelo zgodnjega otroštva so mi ostali v spominu družinski pikniki na Šobcu, v osnovni šoli pa sem že padel v konjeniške vode, od 12. do 24. leta sem imel svojo kobilo, tako da je bila večina prostega časa, sploh med šolskimi počitnicami, namenjenega jahalnim uram in skrbi za mojo Zvezdo.

Kako pa konce tedna preživljate zdaj? V čigavi družbi najraje, kaj vas najbolj sprošča oziroma vam najbolj napolni baterije?

Baterije si najbolj napolnim doma in na kakšnih družinskih izletih ali obiskih pri prijateljih. Lepo je, če te nekdo razvaja z dobro hrano in finim klepetom … Sicer pa, če vreme dopušča, z otrokoma osvojimo kakšen nezahteven hrib, da je potem razgled božanski in kosilo domače …

Kam se odpravite, kadar potrebujete čas zase, zakaj ravno tja?

Po oddih se vedno odpravimo k družinskim prijateljem v Mursko Soboto, prekmurski konci so zelo lepi in sproščujoči, predvsem pa polni toplih in dobrosrčnih ljudi …

Radi potujete? Katero potovanje vam je ostalo v najlepšem spominu?

Za potovanja nimam veliko časa, sva si pa lani z ženo vzela dobra dva tedna zase in se odpravila na Kubo. Res se otok spreminja s svetlobno hitrostjo in zaradi intenzivnega turizma po malem izgublja svoj čar, a vseeno sva tam doživela veliko nepozabnega, recimo trans­vestitski karaoke šov, plavanje z delfini ter brezskrbno pohajkovanje brez načrtov … Tak spontan odklop je res pravi polnilec baterij.

Ali konce tedna vnaprej načrtujete ali ste bolj nagnjeni k trenutnemu navdihu?

Ne načrtujemo preveč, razen kakšnih izletov v hribe, kjer se zaradi otrok bolj orientiramo po (lepem) vremenu. Pa za obisk kakšne dobre restavracije, to je pač treba rezervirati vnaprej.

Vas kdaj kaj, denimo slabo vreme, odvrne od načrtov? Če vas, kaj počnete doma?

Ja, ob slabem vremenu se pa večkrat vdamo in si privoščimo lenarjenje na kavču – med takšnimi vikendi se mora slaba vest, da nič ne naredimo za svoje telo in duha, žal obrisati pod nosom (smeh).

Se vam uspe ob vikendih res umakniti od delovnih obveznosti?

Hja, vikendi sami po sebi niso brez obveznosti, gostinski in snemalni urnik je bolj »zmešan«, tako da se lahko umak­nem samo takrat, ko je urnik prazen … Si pa umik v glavi privoščim takrat, ko se ob šestih zjutraj že potim v telovadnici ali grizem kolena na poti na kakšen bližnji hrib ali goro.

So ravno vikendi tisti, ko si privoščite oddih od priprave hrane, ali pa takrat poskusite kaj drugega, morda kuhate z otrokoma?

Se mi zdi, da si največ skupnega časa z otrokoma lahko privoščim med polet­nimi počitnicami, ker ni šolskega ritma in drugih obveznosti … takrat pa res veliko pohajamo skupaj, piknikiramo in se hladimo v gorskih rekah in potokih, kampiramo čim bolj v naravi, pač preživljamo skupne trenutke »po starem«, brez naprav in zaslonov … Za zdaj otroka še cenita, da jima z ženo omogočava uživanje v realnem namesto v digitalnem svetu. In upam, da tako tudi ostane (smeh).

Kaj bi bil za vas sanjski konec ted­na?

Sanjsko je že zdaj, če nam uspe, da konec tedna cela družina preživi skupaj in povsem v miru, torej, da si ni treba prav nič beliti glave s službo ali drugimi delovnimi obveznostmi. Takrat je vse­eno, kje smo, s kom smo, da imamo le kaj finega početi, pa je to lahko zunaj, notri, s prijatelji, na pikniku … Menim pa, da sanjskega vikenda ne moreš načrtovati, ampak se zgodi spontano, sam od sebe.