Ob svetovnem tednu dojenja, ki se bo iztekel 7. avgusta, tudi v Sloveniji različne ustanove opozarjajo na izjemen pomen materinega mleka in dojenja za razvoj otroka. Po podatkih NIJZ ženske v Sloveniji povprečno dojijo dlje kot drugje po Evropi. »Nosečnice, ki jih pred porodom pripravljam na dojenje, so presenečene, koliko je stvari, na katere sploh niso pomislile,« pravi Urška Repnik, ki kot podjetnica svetuje o dojenju in z različnimi storitvami pomaga ženskam po porodu. Kakor dodaja sogovornica, odločitev za dojenje v Sloveniji še zdaleč ni samoumevna.



»Do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti je materino mleko popoln vir hranil in energije za dobro rast in razvoj njenega otroka,« poudarjajo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer svetovni dan dojenja 2. avgust in teden dojenja vedno pospremijo s priložnostnim sporočilom za javnost. Na ginekološki kliniki v Ljubljani so v program šole za starše, v katero prihajajo nosečnice same ali s partnerji, vključili tudi osnovna pojasnila o dojenju. Priprava nanj je potrebna že pred porodom, poudarjajo: »Dojenje je naravna, preprosta in prednostna izbira prehrane otroka za večino staršev. Je pa tudi spretnost, ki se je je treba naučiti. Nekatere ženske kar takoj dojijo brez težav, medtem ko morajo druge na poti do uspešnega dojenja vložiti več truda.«

Svetovna zdravstvena organizacija WHO in UNICEF za dojenčke v prvih šestih mesecih življenja priporočata izključno dojenje, po šestih mesecih starosti pa naj bi se ob uvajanju mešane prehrane nadaljevalo do starosti dveh let ali dlje: »Izključno dojenje pomeni, da otrok poleg materinega mleka ne dobiva nobene druge hrane ali tekočine, niti nesladkanega čaja ne.«

Ali dobi dovolj hrane?

V Sloveniji večina žensk rodi v porodnišnicah, kjer jih oddelčne sestre uvedejo v dojenje in jim priporočajo, naj otroka prvič k prsim pristavijo že kmalu po porodu, vsekakor v prvi uri, ker je po izsledkih medicinske znanosti v tem času otrokov sesalni refleks najmočnejši. Splošno znana pravila pa nikoli ne veljajo za vse in to velja tudi pri novorojenčkih, poudarja Urška Rep­nik, ki se s porodnicami zvečine srečuje, ko so z otrokom že doma, včasih pa jo na pomoč pokličejo tudi, ko so še v porodnišnici: »Nekateri dojenčki se recimo rodijo brez sesalnega refleksa in se zelo težko dojijo, na primer zato, ker so se rodili prezgodaj ali zaradi prevelikega stresa ob porodu. Nekateri so veliki zaspančki, nekajkrat potegnejo mleko iz dojke in že zaspijo, potem pa jih je nemogoče zbuditi. Drugi veliko jokajo, zato mame v porodniš­nici hitro prepričajo, da so lačni, ker nimajo dovolj mleka, in otroka začnejo dohranjevati s prilagojenim mlekom.«

Iz svojih izkušenj s porodnicami ugotavlja, da ne dojijo dovolj pogosto, ker je še vedno zelo razširjeno prepričanje, da zadošča vsake tri ure. Toda pri dojenju je težko vnaprej odmeriti število obrokov in količino, treba je imeti otroka ob sebi, ga opazovati in dojiti po potrebi: »Marsikatera mama pa si ne upa imeti otroka ves čas ob sebi, ker se boji, da ga bo razvadila.«

V dojenju se ženska, ki rodi prvič, pač ne more zares izuriti, dokler ne začne hraniti otroka, poudarja Urška Repnik, lahko pa se v času pred porodom s strokovno pomočjo nanj pripravi. Posebno ob prvorojencu se hitro pojavi skrb, da morda ne dobi dovolj hrane, in takšnih strahov ni dobro tiščati v sebi, ampak poiskati strokovno pomoč. »Zelo pomembno je, da mati otroka pravilno pristavi k prsim. Opažam, da marsikatera porodnica ne ve, da mlečne žleze v dojki v prvih dneh po porodu še ne izločajo mleka, ampak mlezivo, kolostrum. To je prva dojenčkova hrana, ki je ni veliko, ampak tudi novorojenček ima čisto majhen želodček, približno za velikost češnje,« pripoveduje sogovornica, ki ima tudi sama dva majhna otroka. Že iz pleničke je mogoče razbrati, ali so obroki zadosti izdatni: »Če otrok učinkovito polni pleničke, vemo, da dobiva primerno količino mleka. To je kar zanesljivo preverjanje. Obstaja pa nekaj povsem nerealnih in nezanesljivih metod, recimo tehtnje pred in po podoju, kajti mame se potem osredotočajo samo še na številke.«



Pri nekaterih porodnicah laktacija res zamuja, tako da jim že v porodnišnici pomagajo z zdravilom, ki jo spodbuja, nekaterim zadošča že poseben čaj ali pa je treba le spremeniti tehniko dojenja: »Tega nikoli ne presojamo na splošno, ampak vedno individualno, pri mami in otroku.«

Včasih res ni dovolj

Matere jo najpogosteje pokličejo na pomoč, ker otrok prepočasi pridobiva težo, pravi Urška Repnik, in najprej so zaskrbljene, da same nimajo več dovolj mleka in bi morale dojenčka dohranjevati z adaptiranim mlekom. Tudi na vprašanje, kdaj je ob dojenju čas za dohranjevanje, ni splošnega odgovora: »Včasih zadošča, če pogosteje dojijo. Pogosto pa me sprašujejo za nasvet, ker že dodajajo adaptirano mleko, a bi se rade vrnile na polno dojenje. Vsekakor je v določenih primerih materi treba svetovati, da je najbolje, če začne ob dojenju uporabljati tudi adaptirano mleko, vsaj začasno, potem pa bomo videli. Materi mleka ne zmanjka povsem, mogoče pa je, da količina za otroka ne zadošča več. To se vidi po premajhnem naraščanju teže, pleničke niso dovolj polulane in pokakane, otrok nikakor ni zadovoljen ali pa veliko spi.«
Ženske, ki poskušajo spodbuditi laktacijo z izčrpavanjem mleka in tako otroku tudi zagotoviti zadosti velik obrok, morajo samo presoditi, ali je to še smiselno, če tako porabijo ves čas, ko otrok spi in bi lahko počivale tudi same.



Zdaj se kar velik delež slovenskih mam odloči, da ne bodo dojile, iz svojih izkušenj ugotavlja Urška Repnik: »Pravica ženske je, da se sama odloči, ali bo namesto dojenja izbrala adaptirano mleko. Srečam pa tudi veliko porodnic, ki želijo dojiti, ampak preprosto ne znajo. Med nosečnostjo so bile prepričane, da bo steklo kar samo od sebe. Dojenje je veščina, je nekaj naravnega, ampak treba se je naučiti.« Ženska, ki ima po prvem porodu velike težave z dojenjem, bo obupala in otroka hitro začela hraniti s kupljenimi pripravki, če ne bo imela opore v strokovnem osebju in zlasti v družini, poudarja sogovornica: »Matere so velik del dneva same z majhnim otrokom. Ko gredo vsi drugi od doma, se počutijo osamljene. Dobro je, da si lahko izmenjajo izkušnje med seboj, tako hitro rešijo kakšno težavo.« Porodnica naj bi vsaj šest tednov po porodu počivala, zaradi sebe in zaradi dojenja: »To pa je težko, če so stari starši še v službi, mož pa tudi.«

V teh vročih dneh tudi starše novorojenčkov, ki jih matere dojijo, skrbi, da otroci tako ne dobijo dovolj tekočine, a kakor zagotavlja Urška Repnik, otrok, ki je polno dojen, ne potrebuje dodatne tekočine, ker ima materino mleko vse, kar človek potrebuje, da se hidrira – maščobe, elektrolite in vodo: »V začetnih tednih, ko se dojenje še vzpostavlja, sploh odsvetujemo dodajanje tekočine, ker lahko napolni otrokov želodček, potem pa nima potrebe po dojenju. Tako zmanjšuje podoj, namesto da bi ga povečeval, in ker se manj doji, bo postopno manj tudi mleka. V teh vročih dneh materam priporočamo, naj otroka večkrat pristavijo k prsim, da se bo bolj odžejal.«

Ni se treba bati, da se bo z dojenjem »prenajedel«, poudarja sogovornica in dodaja, da materino mleko ne more biti premalo kalorično ali neprimerne sestave, lahko pa je premajhna količina. Naše babice so otrokom začele dodajati drugo hrano nekje pri osmih mesecih, po veljavnih smernicah je čas zanjo pri šestih mesecih oziroma takrat, ko je otrok nanjo pripravljen: »Na začetku gre bolj za okušanje in ti obroki trde hrane niso veliki. Starši se lahko odločijo za koščke ali kašice, kakor želijo, niso pa to na začetku obroki, ki bi nadomestili dojenje. Zato ne svetujem, da bi ga v tem času omejevali, češ da bo otrok potem zavračal drugo hrano, vsaj ne do osmega, devetega meseca, ko bo res začel sprejemati hrano.«

Pri nas matere dojijo dlje

NIJZ ob letošnjem svetovnem tednu dojenja opozarja na projekt HRAST, s katerim je začel leta 2009 »spremljati dojenje, prehrano dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju«. V študijo je bilo na začetku vključenih 314 mater, ki so v ljubljanski porodnišnici rodile oktobra 2009. Z njimi so opravili šest intervjujev: pet v prvem letu dojenčkovega življenja in šestega v njegovem četrtem letu.

Rezultati raziskave HRAST kažejo, da ženske v Sloveniji povprečno dojijo dlje kot drugje po Evropi, kar raziskovalci pripisujejo daljšemu, 100-odstotno plačanemu dopustu za nego in varstvo otroka. V Sloveniji je obdobje, ko matere otroka le dojijo, povprečno krajše od smernic WHO, ki priporočajo šest mesecev (glej graf): »Velika večina mater v Sloveniji se zaveda pomena dojenja. Svoje dojenčke so pripravljene polno dojiti tako dolgo, kot priporočajo zdravstveni strokovnjaki, vendar za šestmesečno polno dojenje potrebujejo dodatne informacije in takojšnjo dobro podporo strokovnjakov ter družine.«