Z današnjim dnem, ko se bo v okviru dogodka Slovenija se igra po najmanj 55 slovenskih krajih družilo in igralo kot v dobrih starih časih, ko se nam ni vseskozi mudilo, končujemo tudi Nedelovo nagradno igro. V njej smo vas pozivali, da se spomnite iger, ki ste se jih zunaj igrali kot otroci ali ki se jih zdaj gredo vaši otroci, in z navdušenjem lahko povemo, da smo, čeprav nas je v redakciji kar nekaj staršev, za nekatere zanimive igre slišali prvič. Žreb pa je nagrado, družinski glamping ob Kolpi s čolnarjenjem, namenil
Poloni Gabrovšek.
Vreme ne sodeluje najbolje, pa vseeno. V društvu
Naturo, centru za izkustveno učenje in aktivnosti na prostem, kjer je nastala pobuda za vseslovenski enotni igralni dan Slovenija se igra, so prepričani, da bo dan uspel, kar pomeni, da se bodo sosedi sproščeno družili – ob kavi, žaru, družabnih igrah ali balinčkanju –, otroci pa skakali, se igrali, plezali po drevesih, morebiti, glede na vreme, tudi (v škornjih) po lužah cmok cmok. Tako prijetno in sproščeno bo po besedah predsednika društva Naturo,
Gregorja Rožanca, danes vsaj v 55 slovenskih krajih, kaj natanko se je dogajalo, pa bomo izvedeli do prihodnjega tedna.
Dogodek
Slovenija se igra je tokrat poteka prvič, naturovci pa si želijo, da bi postal tradicionalen, in glede na podporo, ki so jo dobili že prvič, se za prihodnost dogajanja, ki spodbuja zares dobre reči, ni bati. »Podprlo nas je osemnajst znanih Slovencev, med njimi predsednik republike
Borut Pahor in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Anja Kopač Mrak, športniki, glasbeniki, medijski ljudje ...
Vesna Zornik (pevka skupine Katalena in Brest) bo menda v svojem domačem kraju tudi pobudnica medsosedskega druženja.« V podporo dogodku in na splošno o igri je sicer naturovcem povedala naslednje: »Igra je najbolj čudovita sestavina življenja. Čas, ki ji ga posvečamo, je vedno prekratek. Želim si, da bi tudi generacija, ki prihaja za nami, poznala več iger iz našega otroštva in otroštva naših prednikov.«
Naj cilja, naj cilja»To igro smo se radi igrali, ker je živahna, človek se nasmeji, ni naporna, ne traja dolgo, lahko pa se ponavlja. Potek: zahteva najmanj štiri igralce, eden od njih je tisti, ki kliče, drugi si izberejo imena živali (mačka, pes, volk, lisica, krokodil ...). Razvrstijo se v krog okoli žoge in se pripravijo, da bodo ciljali soigralca, če ga bo tisti, ki kliče, izbral, ali hitro zbežal, če ne bo izbran. Kdor je zadet z žogo, gre iz igre. Če pa ni zadet nihče, gre ven tisti, ki je ciljal. Tako se število igralcev nenehno zmanjšuje. Ko ostaneta le še dva, je zmagovalec tisti, ki v naslednji ponovitvi igre kliče oz. določa, kdo naj cilja. Takrat se seveda vsi spet vključijo v igro, pa tudi morebitni drugi, le ime živali si morajo izbrati. (predlog Mirjane Možina Čepirlo)
K temu smo vas v preteklih tednih vabili tudi pri Nedelu: da nam pošljite opise zanimivih iger ali fotografije. Tako smo izvedeli za igre 'naj cilja, naj cilja', 'salame' in 'mežikanje', ki jih je res podrobno predstavila in celo narisala
Mirjana Možina Čepirlo iz Postojne. Žal je bila v skladu ena sama, sicer res lepa nagrada, a če le najdemo kakšno tolažilno, jo bomo zagotovo poslali v Postojno za ves vloženi trud!
O večinoma neznanih, a zelo zanimivih igrah, vsaj za tiste, ki niso iz Prekmurja, pa so nas poučili iz vrtca Črenšovci, kjer so otroci, stari štiri in pet let, z vzgojiteljicama
Petro Smej in
Renato Žerdin prav v aprilu spoznavali stare igrače in igre ter jih z veseljem tudi preskusili, med drugimi 'mak phati' (drobiti, mleti), 'bejla Lendava', 'lunce (zvejzde) metati', 'žibeki, žibeki' (male goskice) in 'svinkač', golfu podobno igro. Med predlogi seveda ni manjkalo niti klasičnih, kot so zemljo krast, frnikolanje (ali kičkanje, kakor smo izvedeli), skrivalnice, gumitvist, kdo se boji črnega moža, gnilo jajce ... in še marsikatera druga, a žreb je določil dobitnico nagrade – dve noči v leseni glamping hiški v
Kanu kampu Radenci, skupaj s čolnarjenjem po Kolpi –, ki jo podarja
Tine & Co. d. o. o., podjetje za šport, turizem in rekreacijo, ponudnik številnih dogodivščin ob Kolpi.
Mežikanje»To je igra parov. V srednjem krogu čepijo, v zunanjem stojijo, a tukaj je eden brez para. Gleda po čepečih in pomežikne. Čepeči steče k njemu, a le, če mu uspe ubežati stoječemu za sabo, ki ga poskuša zadržati. Kdor mežika, to počne, vse dokler mu ne uspe dobiti para. Čez čas pa čepeči in stoječi zamenjajo vloge. Je pa igra bolj zanimiva, če so v enem krogu dekleta, v drugem pa fantje.« (predlog Mirjane Možina Čepirlo)
Lepo je videti, da otroci uživajo v igrah, ki smo se jih igrali tudi mi in pri katerih se veliko gibljejo. Polona Gabrovšek
V tem bo uživala družina
Polone Gabrovšek z Visokega na Gorenjskem, ki je v sliki in besedi potrdila, kako zdravo otroštvo imajo njeni in otroci sosedov. Takole je napisala: »Naša ulica je pravi poligon tako za stare kot novejše igre. Lepo je videti, da otroci uživajo v igrah, ki smo se jih igrali tudi mi in pri katerih se veliko gibljejo. Starejši otroci so mi prišepnili, da se najraje igrajo policiste in roparje (gorenjski ravbarji in žandarji), skrivalnice, igro mama (ata), koliko je ura? ali zemljo krast. Mlajši uživajo v igrah lisička, kaj rada ješ?, gnilo jajce ali slepe miši. Mogoče težko verjeti, a pri nas je še vedno moderna kolebnica, pa tudi igre z žogo – med dvema ognjema, ciljanje muhic ali pa kar nogomet, in to ne glede na spol. V zimskem času je treba obvezno zgraditi snežni iglu ali 'bunker', poleti pa hiško v gozdu, kamor imamo starši vstop prepovedan (prilagam sliko). Idej za igro je ogromno, otroci preživijo veliko časa na svežem zraku, starši pa dobimo kakšno urico miru, no, kadar seveda ni treba preveč miriti razgretih glav, vendar je tudi to del socializacije in odraščanja, mar ne?«
Svinkač»Potrebujemo palico, bat, kamen, krompir. Kdor dlje potisne kamen, je zmagovalec.« (predlog vrtca Črenšovci)
Pod to se lahko samo podpišemo in si želimo, da tako svoj prosti čas preživlja čim več slovenskih otrok! Mlada mamica je ob tem poslala še kratek opis igre mama (ata), koliko je ura?, za vse, ki je še ne poznate. »Takole jo opisuje naša devetletnica: mama (ali ata) je s hrbtom obrnjen proti otrokom. Otroci zavpijejo: 'Mama, koliko je ura?' Mama: 'Tri slonje korake naprej nazaj.' Otroci naredijo korake in se zahvalijo. Enako z mišjimi koraki (pedi), zajčjimi poskoki, žabjimi poskoki, belo kavo – tek naprej – ali črno kavo – tek nazaj. Zmaga tisti, ki se prvi dotakne mame/ata. Pravilo: kdor se ne zahvali, gre čisto na začetek.«
Dobra ideja za danes ali kateri drug dan, ne? Predlog ali dva za igro na prostem objavljamo še v okvirčku. Hvala vsem sodelujočim, nagrajenkini družini pa želimo obilo lepih in sproščenih trenutkov v čudoviti naravi ob Kolpi!
Lunce (zvejzde) metati»En otrok zvezdo/lunec meče – te predstavljajo drugi otroci. Tisti, ki meče, prime posamezno 'zvezdo' oz. lunec za iztegnjeno roko, jo nekoliko zavrti in jo med vrtenjem izpusti. 'Zvezde/lunec' obdržijo tisti položaj, v katerem pristanejo. Ko so vsi pometani, se določi, kdo je v najbolj smešni pozi, in ta potem meče oziroma nadaljuje igro.« (predlog vrtca Črenšovci)
Komentarji