Modni nagradi v roke slovenski Akulturi in Raiven

V ambientu splitske restavracije in veslaškega kluba Gusar, s pogledom na morje, v soju »jagodne« lune se je odvijala slovesna podelitev regionalnih mod­nih nagrad. Prireditev se je po estetiki spogledovala z glamurjem podobnih dogodkov v tujini, mize z belimi prti, ki so vihrali v vetru z morja, šampanjec, koktajli, večerne toalete, visoke pete, veliko gole kože, veliko ekstravagance in telefoni v rokah, ki so nenehno snemali, beležili in v vesolje podob na medmrežju sporočali – »tukaj smo«. Na rdeči preprogi sta goste pričakala komik Davor Lovrinić in novinarka Anamarija Alebić in jih po posnetih izjavah usmerila proti fotografiranju pred steno z logotipom MGF My Global Fashion Award. Na odru je igral bend, slovesnost se je začela z ognjemeti ter vizualnimi in zvočnimi učinki, povezovala pa jo je voditeljica in pevka Ida Prester, ki je s svojimi pripombami poskrbela tudi za humorni del prireditve.

Dobitnike je med imeni iz regije izbirala strokovna žirija, v kateri so bili eden največjih hrvaških poznavalcev filmske in modne scene Nenad Korkut, hrvaška oblikovalka Neda Makjanić - Kunić, umetniški direktor in organizator Beograjskega tedna mode Nenad Radujević, manekenka Zvona Vucković, ki je vso mladost preživela na modnih stezah od Milana do New Yorka, in slovenski stilist, umetniški vodja takrat­nega Mercedes-Benz Fashion Weeka v Ljubljani Sašo Radovič.

Zbrani gostje so s posebno dolgim aplavzom počastili podelitev posthumne nagrade Goranu Lelasu, hrvaškemu modnemu ilustratorju in umetniškemu vodji Vogua, intelektualcu, oblikovalcu otroških igrač, otroških oblačil, kostumografu in avtorju slikanice Tajna nestalih misli. Lelas je še en primer izjemnega ustvarjalca, ki je večji uspeh doživel v tujini kot doma. Prepoznali so ga v Milanu, Parizu, New Yorku in je edini oblikovalec v regiji, čigar dela so del stalne razstave newyorškega muzeja Moma.

Nagrado je po ganljivem govoru modela in Lelasove prijateljice Zvone Vucković prevzel njegov sin Karlo Lelas.

Modni kolumnist in zdravnik Nenad Korkut je hrvaški modni oblikovalki Matiji Vujica predal na­grado za življenjsko delo. FOTO: Petar Fabijan

Nagrado za življenjsko delo je dobila modna oblikovalka Matija Vujica, poznana po fantazijskih oblekah, ki sledijo liniji ženskega telesa in v katerih so se na različnih mednarodnih prireditvah in festivalih sprehodile številne javne osebnosti, od igralke Zrinke Cvitešić do Severine, njene inovativne kreacije z nadihom glamurja pa so prepoznale tudi številne mednarodne zvezde in igralke na Oskarjih.

Tomislav Janičić (TJ Jewelry), priznani oblikovalec unikat­nega nakita, ki sodeluje s številnimi svetovnimi blagovnimi znamkam, med njimi tudi z Dolce & Gabbana, je prejel nagrado za najboljšega oblikovalca modnih dodatkov leta. Nagrado za slog je dobil splitski pevec Luka Nižetić, nagrado za mod­nega fotografa leta Mišo Obradović, modni fotograf iz Beograda, ki je v svoji dvajsetletni karieri med drugim sodeloval s Cosmopolitanom, Elle, FHM, Grazio, Bazarjem in drugimi.

Manekenka Pavla Predović, ki se je po nagrado sprehodila v izzivalni polprosojni kreaciji, je posta­la model leta, za najboljšega modnega oblikovalca moške mode je žirija razglasila Tonija Carića Rica, za najboljšo oblikovalko ženske mode Anamarijo Asanović, osrednjo nagrado My Global Fashion Award pa so predali modni fotografinji Bruni Kazinoti, ki živi med Splitom, Londonom in Parizom.

Zakaj ne bi tega naredili v Splitu?

»Sem Splitčanka, neizmerno ljubim svoje mesto in zato sem si rekla, zakaj ne bi dogodka MGM naredili prav tukaj, kjer so se snemali mednarodni filmski projekti?« je dejala Gianna Apostolski, ustanoviteljica My Global Fashion Award.

»Če ima vsako evropsko mesto svoj modni dogodek, v katerem se pokloni modnim ustvarjalcem in umetnikom, ki so povezani z modo, pa naj gre za oblikovalce, modele, modne fotografe ali modne ikone, zakaj ga ne bi dobila tudi Hrvaška in z njo cela regija?« si je rekla pred petimi leti in s svojim part­nerjem Dujem Bašićem v okviru njune Split VIP agencije ustanovila My Global Fashion Award.

»Že od začetka smo želeli kategorije nagrad razširiti na celotno regijo in moram reči, da sem zelo ponosna, da nam je končno uspelo,« pravi. »Nekoč smo živeli v eni državi, govorimo podoben jezik, zakaj bi nas nekdo razdelil, če smo lahko toliko časa ustvarjali skupaj? Iz nekdanje države je izšlo toliko umetnikov, oblikovalcev v svetu mode, ki so se uveljavili na svetovnem trgu, in to sem želela združiti na enem mestu in jim dati priznanje, ki jim pripada.«

Nagrajenka za življenjsko delo, hrvaška modna oblikovalka Matija Vujica, skupaj z direktorico prireditve MGF Gianno Apostolski FOTO: Petar Fabijan

Gianna Apostolski je v Zagrebu končala akademijo za podjetništvo, menedž­ment in marketing in odprla svojo Split VIP agencijo, ki je specializirana za VIP-dogodke, najem luksuznih vil in jaht ter organizacijo luksuznih dogodkov. O svojih strankah ne sme govoriti, pravi, so pa med njimi imena, ki jih pozna ves svet, o čemer priča tudi to, da jo je monaška različica revije Forbes nedavno uvrstila na seznam najbolj vplivnih žensk v regiji.

Svet ima Grace Jones in Lady Gaga, mi imamo Raiven

»Svet ima Grace Jones in Lady Gaga, v Jugoslaviji smo imeli Josipo Lisac in Slađano Milošević, zdaj imamo Raiven, mezzosopranistko, harfistko, tekstopisko, pop pevko,« je dejal Sašo Radovič na odru, tik preden je Sara Briški Cirman – Raiven v fantazijski kreaciji Matica Velerja prejela nagrado za regionalno modno ikono.

Seveda ti to, da regionalna žirija prepozna tvoj osebni slog, laska, je povedala Raiven, ko je z velikim kristalnim kipcem v rokah (nagrade so za to priložnost izdelali v Rogaški) prišla nazaj za »slovensko omizje, ki je bilo videti kot črni otok avantgarde sredi živih barv in bleščic«.

Raiven se je že v začetku drzno poigravala s svojo podobo, včasih morda celo preveč drzno, se je nasmehnila, »zato sem bila nekaterim morda tuja, čudna. A mislim, da je mantra, da je imidž nekaj praznega, preživeta. Vsak glasbenik s prepoznavnim glasbenim slogom ima svojo prepoznavno podobo, pa naj gre za Davida Bowieja, Magnifica ali Senidah. Vedno sem bila sama kreativni vodja tega, kar želim obleči.«

Ko je voditeljica napovedala naslednjo nagrado za oblikovalca regije, Akultura, se je najprej zavrtel kratki film s posnetki z modnih revij Mercedes-Benz Fashion Weeka Ljubljana in udarci skupine The Stroj, in gledalci smo v hitrih montažnih rezih videli črno usnje, maske, kapuce, pasove ... Urbana plemena prihodnosti, križana z revivalom panka in krasnim novim svetom, v katerega vstopamo.

Alenka Globočnik – Akultura, dobitnica nagrade MGF za najboljšo oblikovalko v regiji FOTO: Petar Fabijan

Blagovna znamka Akultura je v Sloveniji prisotna že šestindvajset let in je s svojo prepoznavno estetiko, ki se spo­gleduje z avantgardo, gotovo nekaj, kar je v regiji redkost. In to je žirija nagradila v kategoriji že etabliranega modnega oblikovalca, je dejal Sašo Radovič.

»Hvaležna sem, da delam iz srca, da lahko to delam že šestindvajset let in da lahko živim od stvari, ki jo delam s strastjo,« je po prejemu kipca iz Rogaške rekla Alenka Globočnik, ki z izjemo zadnjega pandemičnega leta ustvari vsaj dve kolekciji na leto.

Vsak dogodek, ki opozarja na modne ustvarjalce, je zanjo pomemben, pravi, ker z njim ljudi ozaveščamo, vzgajamo, opozarjamo, da je individualnost, ki jo izražamo z oblačenjem, pomembna, z oblačenjem spregovorimo, kdo pravzaprav smo, kako razmišljamo ... Alenka je človek navdiha, meni Radovič, vsaka njena kolekcija ima zgodbo. Enkrat se je navdihovala z lastnih slik, ki jih je prenesla na oblačila, drugič je bil to revival panka. Pred pandemijo, ko nihče ni slutil, kaj nas čaka, je na modne brvi MBFWLJ po­slala modele z obraznimi maskami, ki so bile takrat sicer zamišljene kot družbeno angažirana ost proti onesnaževanju.

Slovenska avantgarda

Nenad Korkut je k naši mizi pristopil v majici Davida Bowieja in črnem suknjiču Ivice Skoka, malo pridiha glam rocka, se je nasmehnil, ko je čestital Alenki Globočnik in Raiven za nagradi. Korkut, sicer priznani hrvaški zdravnik ortoped, je pri sosedih sinonim za mod­no kritiko, je tudi dolgoletni komentator televizijskega prenosa podelitve oskarjev in grammyjev ter kolumnist, ki ga, kot pravi sam, moda zanima kot sociološki fenomen.

Modne revije, ki sta jih Sašo Radovič in Barbara Žnidar delala v devetdesetih, pa potem v okviru modne revije Modna na prelomu tisočletja, so bile veliko bolj avantgardne kot drugod v regiji, je dejal; nič čudnega, da je večina modnih imen, ki so se zbrala na dogodku v Splitu, obujala spomine na čase, ko je bila slovenska moda po svoji inovativnosti in avantgardnosti med prvimi na območ­ju nekdanje Jugoslavije, kot je dejal tudi umetniški vodja beograjskega tedna mode Nenad Radujević.

Lepo je, ko se srečaš z ljudmi, s katerimi se poznaš skoraj trideset let, pravi Radovič. Modni kritik Nenad Korkut je dolgo pisal kolumne in članke o modi za Modno, Zvona Vucković je nosila Alenkine kreacije na zadnji reviji Akulture na MBFWLJ.

»Prav v zadnjem času sem se spraševal o avantgardi v modi, kako je nekaj, kar je bilo avantgardno za tisti čas, po­stalo mainstream, klasika,« je dejal Korkut. »Če začnemo samo s Coco Chanel, ki je zaznala gibanje za pravice žensk, skrajšala krila in odvrgla steznike, prek New Looka Christiana Diorja po vojni ali mini krila Mary Quant v šestdesetih, ki je naznanilo razredne spremembe ... vse to je prišlo v mainstream.«

Kaj je torej avantgarda danes, vprašam. »Vidite, na to vprašanje poskušam odgovoriti v članku, ki ga pišem prav zdaj. Gotovo je nekaj na tem, da je po gibanju Black Lives Matter Vogue nenadoma prepoln temnopoltih modelov, da imamo v modi t. i. plus size modele, česar si pred dvema desetletjema nismo mogli niti zamišljati, in da so vse bolj iskani starejši modeli, kot je na primer naša ikona Zvona Vucković ...« se je nasmehnil proti kolegici, ki je prav tako prisedla k Radoviču in Globočnikovi.

Moda kot raziskovanje identitete

Za mladega oblikovalca je nagrado MGF prejel bosansko-hercegovski oblikovalec Marko Feher, ki je s svojo ustvarjalnostjo nase opozoril že med študijem na londonski Central Saint Martin. »Sicer se izogibam tem dogodkom, a tokrat sem se odzval vabilu prav zato, ker se mi zdi pomembno, da moda postane jezik združevanja in kreativnosti v regiji,« je dejal po podelitvi.

Marko Feher (na sredini) je dobil na­grado za najboljšega mladega oblikovalca. FOTO: Petar Fabijan

»Zame je moda način, kako izrazim svoje misli, ideje, tudi nočne more,« se nasmehne. Zato je njegova blagovna znamka Marko Feher projekt nenehnega raziskovanja mode, ki ne pozna ne spola, ne modne sezone, ne rase. Gre za raziskovanje identitete, skritega jaza vsakega od nas, pravi. Njegova prva kolekcija je raziskovala fenomen virdžin, žensk, ki so v črnogorskih družinah brez sinov morale prevzeti vlogo moš­kega in delovati kot moški; ta fenomen pri nas s svojimi filmi raziskuje vizualna umetnica Kukla. Zanimivo je, je zapisal ob svoji prvi kolekciji, da ima družba, ki ne sprejema skupnosti LGBT, v svojih koreninah prav to, da sili osebe, da po­stanejo transspolne, hkrati pa ne sprejema oseb, ki se za transspolnost odločijo same.

Tudi zaradi takšnih oblikovalcev me vsakič znova ob vsakem modnem dogodku vznemirja prav to, kako so v modo zakodirane vse nevralgične točke družbe, kako moda zaznava spremembe v družbi. In seveda me zanima, kako modni oblikovalci, modni kritiki občutijo ta razdrobljeni čas danes, čas podob.

Podobe in vplivneži

Frekvenca podob na minuto je gotovo največja v naši civilizaciji doslej, hitrost in dostopnost podob prav tako. Če smo včasih rekli, da imajo modni oblikovalci v rokah škarje, s katerimi krojijo ne le obleke, ampak tudi telesa, to zdaj namesto njih počnejo vplivneži, instagram in tiktok zvezdniki. Ko se vplivnica pojavi v športnih copatih, nosi klobuček ali torbo določene znamke, jo bodo jutri ali že čez nekaj ur želeli nositi milijoni.

Na podelitvi zato ni manjkalo novih zvezdnic in zvezdnikov v ekstravagantnih kreacijah. Spregledali jih niso niti pri modnih nagradah, nagrado MGF za najboljši blog je tokrat dobila srbska modna blogerka Dunja Jovanić.

»Sprijazniti se moramo, da imamo z globalizacijo svet na dlani. In družbene platforme lahko ustvarijo zvezde čez noč in jih prav tako hitro tudi strmoglavijo,« je dejala organizatorka MGF nagrad Gianna Apostolski. »Pomislite samo, kaj bi se zgodilo, če bi se zrušil instagram. Saj pol ljudi v tej branži ne bi imelo od česa živeti.« A hkrati pravi, da je treba spoštovati kreativnost blogerjev. Kdor misli, da se samo fotografirajo, o tem poslu ne ve nič. Dunja Jovanić ustvarja strastno in predano, snema, monitira, išče vsebino.

Tudi Ella Dvornik, hčerka pri nas bolj poznanega funk glasbenika Dina Dvornika, je po deloma uspešni glasbeni karieri vstopila v blogerske vode, njen blog I am Ella so leta 2016 na UK Blog Award uvrstili med tri najboljše med 3000 blogi z vsega sveta. V beli satenasti obleki z izrezanim hrbtom, ki je razkrival tetovaže, je plenila pozornost fotografov bolj kot nekateri nagrajenci.

Kakšno vlogo torej igra moda v času družbenih medijev, instagrama, vplivnežev, vprašam Raiven. »Mislim, da je odraz družbe. Tudi pri glasbi je tako, včasih so šli glasbeniki skozi sito strokovnjakov, radijskih urednikov, zdaj lahko objaviš svoj komad na družbenih omrežjih in zasloviš čez noč. Torej greš skozi sito všečnosti, okusa množice. Podobno velja za modo.« Tudi moda je imela po njenem včasih drugačen, recimo temu bolj umetniški status v družbi, s porastom družbenih omrežij pa postaja dostopnejša, vplivnice in vplivneži lansirajo bolj nosljive stvari. »Mislim, da se je ta devalvacija, inflacija podob, zgodila na vseh področjih. Rada sem v klasični glasbi, ker v klasični glasbi nekompetentni ljudje ne kritizirajo,« je nekoč rekla. Podobno lahko zdaj rečemo za modo, se nasmehne.