Jackie Kennedy Onassis: Vzornica z napako

Letos je minilo 90 let od rojstva in 25 let od smrti nepozabne prve ameriške dame, Jackie Kennedy Onassis. Ob tem je konec oktobra knjigo o prijateljevanju z žensko, ki ji je svet zaradi njene gracioznosti, omikanosti, razgledanosti in odkritega zanimanja za ljudi jedel iz roke, izdala pevka Carly Simon, ki se je z Jackie O. družila zadnje desetletje njenega življenja. Knjiga razkriva, da je bila tudi Jackie krvava pod kožo, a zelo naklonjeno – v nasprotju s pred dvema letoma izdano biografijo o JFK-ju zgodovinarja Michaela J. Hogana. 

Če nekdo tako vpliva na tvoje življenje, ne moreš, da ne bi pisal o njem, je motiv za knjigo z naslovom Touched by the Sun: My Friendship With Jackie (Dotik sonca: moje prijateljstvo z Jackie) predstavila znana 74-letna Američanka. »Jackie je bila vse, kar jaz nisem bila,« je zapisala o 16 let starejši prijateljici. »Jaz nevrotična in boemska, on pa vedno tako zelo korektna. A vendarle neverjetno zabavna, polna hecnih domislic.« Pogosto se z leti, ko o (znanem) človeku prihajajo na dan nove in nove podrobnosti, pokaže, da »urad­ne« biografije, kakršna je, na primer, tista iz arhiva družine Kennedy, ki opisujejo zgolj pozitivne lastnosti, nikoli ne podajo celotne slike osebe, dejstvo pa je, da ga ni človeka, ki ne bi delal napak, in tudi prva med prvimi damami jih je.

Jacqueline Lee Bouvier se je rodila 28. julija 1929 v Southamptonu, New York, očetu Johnu, ki je bil premožen borznik na Wall Streetu, in mami Janet, izvrstni jahačici, ki je hčer prvič posadila na konja že pri treh letih, potem pa je ta že do enajstega leta starosti osvojila več državnih naslovov v jahanju. Izredno rada je tudi brala in že v osnovni šoli veljala za krasno, bistro in nadarjeno deklico, pa tudi »od hudiča«, kakor se je izrazila ena njenih učiteljic; večkrat je končala pri ravnateljici zaradi motenja pouka.

Pri njenih desetih letih sta se starša ločila: kakor razkriva biografija The Afterlife of John Fitzgerald Kennedy zgodovinarja Michaela J. Hogana, je Jackiejini mami prekipelo, ker je oče čezmerno pil, zapravljal denar in jo varal, po treh letih pa se je znova poročila. Jackie je takrat že obiskovala ure klasičnega baleta, se učila francoščino, nato študirala zgodovino, literaturo, umetnost in francoščino ter že prvo študijsko leto preživela v Parizu. »Tam sem izgubila sram pred lakoto po novem in novem znanju.« In se spoznala s pariško modo, ki ji je kljub visokim cenam in zato pogostim očitkom javnosti ostala privržena vse življenje.

Njena prva služba je bila pri časniku Washington Times-Herald: bila je dobra fotografinja in piska, med drugim je poročala s prve inavguracije Dwighta D. Eisenhowerja in kronanja Elizabete II., v tem času pa je spoznala tudi Johna Fitzgeralda Kennedyja, s katerim se je poročila že leto pozneje, 12. septembra 1953. Čez štiri leta se jima je rodila hči Caroline, pri njenih treh letih pa se je Jackie možu pridružila na popotovanju po ZDA, ko si je kot predsedniški kandidat nabiral podporo. Vmes je izvedela, da je že drugič noseča, in po nasvetu zdravnika ostala doma, vendar je v tem času odgovarjala na stotine pisem volivcev, se udeleževala intervjujev in pisala tudi tedensko kolumno Žena kandidata ter 8. novembra pri 31 letih postala prva ameriška dama, slabih tri tedne pozneje pa še drugič mama, tokrat Johnu F. Kennedyju Jr.

Za zaprtimi vrati

V Belo hišo se je družina Kennedy po uradni zaprisegi preselila januarja 1961 in Jackie se je na vso moč trudila upravičiti svojo novo vlogo prve dame ter dobre žene in mame. »Če si prizadevaš za vzgojo svojih otrok, mislim, da je to najboljše, kar lahko narediš,« je povedala v enem od intervjujev. Hogan v knjigi piše prav nasprotno; da je bil levji delež vzgoje in skrbi za Caroline in Johna Jr. na plečih angleške varuške Maud Shaw. Je pa ob koreniti prenovi doma tretje nadstropje spremenila v vrtec oz. šolo, dala zgraditi bazen in otroško igrišče, del Bele hiše, ki ga je spremenila v muzej z eksponati iz ameriške zgodovine in kulture, pa je potem tudi odprla za javnost. Oddajo o prenovljeni predsedniški palači si je takrat ogledalo kar osemdeset milijonov Američanov, s čimer si je prislužila tudi nagrado emmy.

Povsod je znala pustiti vtis. Ljudje, s katerimi se je srečevala kot spremljevalka svojega moža po ZDA in tujini, so ji pisali malodane ljubezenska pisma. »Vsake toliko se pojavi posameznik, ki prevzame ves svet,« je med drugimi zapisal ugledni pravnik in svetovalec njenega moža Clark Clifford. V tujini je blestela predvsem zaradi znanja številnih jezikov in zanimanja za kulturo držav, ki jih je obiskala. A kakor razkriva Hogan, je bila vsaka njena beseda ali gesta natančno preračunana. »Z mislijo na vsako podrobnost so si Kennedyjevi izdelali identitete, ki so poosebljale najodličnejše lastnosti, a za zaprtimi vrati so maske padle. Jackie se je tam pokazala za razvajeno, vzvišeno, včasih tudi zelo brezobzirno.«

Narekovalka trendov

Tudi zaradi skrbne režije njene in moževe javne podobe se je ljudje spomin­jajo predvsem kot omikane, nežne in elegantne ženske z obilico šarma, narekovalke trendov, in to ne le na področju mode, ampak tudi promoviranja kulture in lepih umetnosti. Slovela je po svojih večerjah, na katere je vabila umetnike vseh vrst, pa tudi diplomate in druge državnike, a ima ta zgodba spet dve plati: Hogan piše o razvratnostih, ki so se dogajale v Beli hiši: do jutra se je pilo in kadilo, JFK je menda kar pred ženinimi očmi navezoval intimne stike z drugimi ženskami, a je Jackie z različnimi metodami prepričevanja uspelo večino zadev skriti pred mediji, od tega, da je bila strastna kadilka – pokadila je tudi tri škatlice cigaret na dan –, do dejstva, da sta z možem pogosto posegla po amfetaminih, da sta zdržala divji tempo zabav. Navzven sta, skratka, delovala kot popoln par in Jackie si je skoraj do konca življenja prizadevala – s prošnjami za cenzuro in »nagradami« za molk –, da ne bi nič omadeževalo spomina na pokojnega predsednika.



Ovdovela je novembra 1963, ko je bila stara 34 let, in pokojnemu možu je pripravila državni pogreb, ki so ga po televiziji spremljali milijoni ljudi. Tisto leto je bilo zanjo res tragično, saj je že pred atentatom na moža v Dallasu zaradi hude pljučne bolezni dva dni po rojstvu izgubila svojega tretjega otroka. Po moževi smrti je ustanovila predsedniško knjižnico in muzej Johna F. Kennedyja, ki jo je zasnoval arhitekt I. M. Pei in je še danes ena večjih bostonskih znamenitosti, poleg tega je zaslužna, da so vse do danes svoj sijaj obdržale zgodovinske stavbe, med njimi newyorška osrednja železniška postaja, Grand Central Station.

Novo življenje

Pet let po atentatu se je poročila s premožnim grškim ladjarjem Aristotelom Onassisom - Arijem, ki ji je dolgo dvoril. Nekaj časa je živela na njegovem otoku Skorpios, nato pa je pogosto potovala v New York, saj je želela, da otroka obis­kujeta ameriško šolo. Zakon je kmalu začel škripati, a je Onassis umrl že pred ločitvijo, marca 1975. Jackie je nekaj let pozneje začela novo kariero kot knjižna urednica v newyorškem Viking Pressu, pozneje v Doubledayu. V tem času je začela prijateljevati z industrialcem in draguljarjem Mauriceom Temples­manom, s katerim sta živela malo v New Yorku, malo na otočku Martha's Vineyard, in tam je spoznala in se spoprijateljila tudi s pevko Carly Simon.



»Zavedala se je, da je JFK naredil nekaj neumnih napak, vendar mu je njegove skoke čez plot oprostila, ker je bila prepričana, da njo ljubi veliko bolj kot svoje ljubice,« je v svoji knjigi razkrila Simonova. »Onassis pa se ji je zdel zelo seksi. Na jahti ji je pel ljubezenske pesmi in jo vozil na osupljive lokacije, kjer sta se nato ljubila, mi pa še vse do danes ni jasno, ali ga je kdaj zares ljubila.« Jo je pa izrazito skrbelo za sina, Johna mlajšega. »Nenehno si ga je prizadevala spraviti na pravo pot in ni odobravala nekaterih njegovih razmerij, z grozo jo je, na primer, navdajala Madonna,« piše pevka in obžaluje, da je krasno prijateljstvo trajalo zgolj desetletje. Jackie, ki je svojo uspešno kariero v založništvu gradila vse do smrti, je namreč le nekaj mesecev po diagnosticiranem nehodg­kinovem limfomu umrla 19. maja 1994. Pokopali so jo ob prvem možu Johnu F. Kennedyju.