Kennedyjevi – prekletstvo ali izzivanje usode

Bliža se 20. obletnica smrti Johna F. Kennedyja mlajšega, vendar še vedno ni vse jasno o tragični letalski nesreči. Nove knjige oziroma dokumentarni filmi razkrivajo marsikaj novega, toda še vedno ne vsega. V letalski nesreči sta poleg njega umrli žena Carolyn Bessette in njena sestra Lauren.

Njegov tesni prijatelj in uveljavljeni zgodovinar Steven M. Gillon je o njem napisal knjigo America's Reluctant Prince: The Life of John F. Kennedy Jr., po njej so posneli tudi dokumentarni film. Knjiga bo v prodaji 9. julija, teden pred obletnico smrti, dokumentarec pa bodo predvajali na dan Kennedyjeve smrti. Gillon pravi, da je med pisanjem biografije čutil, kot da ponovno odkriva dolgoletnega prijatelja, čigar smrt ga še vedno boli.

Vpogled v tajne dokumente

»Pisati knjigo o Johnu ne pomeni samo dobiti dostop do nikoli videnih dokumentov, ampak tudi pogovarjati se z ljudmi, ki so do zdaj o Johnu molčali,« pravi Gillon. Pogovarjal se je s 54 ljudmi, med njimi z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom ter bližnjimi prijatelji, kot so Gary Ginsberg, Sasha Chermayeff in RoseMarie Terenzio, ter pregledal več sto dokumentov tajnih služb, ki so ponudile dober vpogled v tesne odnose med njegovo mamo Jackie in moškim, ki je skrbel za njegovo varnost.

Medtem ko se je Gillon osredotočil bolj na Johna F. Kennedyja mlajšega, knjiga The Kennedy Heirs avtorja J. Randyja Taraborrellija, ki je že izšla, govori predvsem o njegovem zakonskem življenju kot delu širše analize tretje generacije Kennedyjevih. John F. Kennedy mlajši je bil vnuk Rose in Josepha P. Kennedyja oziroma sin predsednika ZDA Johna F. Kennedyja in njegove žene Jackie Kennedy.

Ljubezen na prvi pogled

Carolyn Bessette je skrbela za odnose z javnostjo v modni hiši Calvin Klein, ko je v devetdesetih letih spoznala Johna F. Kennedyja mlajšega. Srečanje je bilo usodno – bila je obojestranska ljubezen na prvi pogled. Carolyn se je z veliko truda poskusila vklopiti v moževo močno družino, ki ji ni prizanašala s prezirom. Pogovori so potekali takole. »Carolyn, ali misliš, da bo zvezna prepoved avtomatskega orožja vplivala na kriminal v naši državi?« je zanimalo Ethel, ženo predsednikovega brata Roberta. »Hm ... jaz ... jaz ... mislim, da bo,« je odgovorila Carolyn. »Prepričana sem, da misliš, draga,« ji je odvrnila Ethel in nadaljevala: »Mogoče bi rada kaj prebrala o tem v časopisih. Precej zanimivo je.«



Kennedy mlajši, ki je bil od malega obkrožen z vplivnimi ljudmi in mediji, saj se je rodil le 17 dni po tem, ko je njegov oče postal predsednik Združenih držav Amerike, si ni mogel predstavljati, kako naporno je za Carolyn življenje na očeh javnosti. V zakonu so se pojavile težave, ki so se še povečale, ko je umrl Johnov bratranec Anthony Radziwiłł, sin sestre njegove mame Jackie, ki se je dolgo boril z rakom in s katerim sta bila tesno povezana.

Prijeten in očarljiv

Kennedyja mlajšega vsi opisujejo kot prijetnega in očarljivega človeka, toda znal se je obnašati tudi zvezdniško. Prikazujejo ga tudi kot žrtev svoje družine, ki je od njega pričakovala, da bo delal stvari, ki jim ni bil kos ali ga niso zanimale. Pri komaj 27 letih je imel govor na konvenciji demokratov v Atlanti, v katerem je predstavil strica, senatorja Edwarda Kennedyja. Prejel je stoječe ovacije, doživeli so ga kot »vrnitev mesije«. Govorili so, da bo vplul v predsedniške vode, čeprav je bil slab študent – dvakrat so ga hoteli vreči s fakultete in dvakrat je padel na pravosodnem izpitu. Kljub temu je nekaj let delal kot odvetnik na Manhattnu, a le zato, da je ugodil mami, ki ga je imela nenehno na očeh. Zatem je ustanovil politično revijo George ter bil glavni urednik, čeprav ni imel izkušenj, zato je revija kljub prvotnemu uspehu hitro propadala. Uvodnike so velikokrat pisali člani Kennedyjeve družine.

Julija 1999 sta bila zakonca povabljena na poroko Johnove sestrične Rory Kennedy, najmlajše hčere Roberta in Ethel. Carolyn ni hotela iti, vendar si je premislila, ker je vedela, koliko to pomeni njenemu možu. Na let proti otoku Martha's Vineyard je povabila tudi sestro Lauren, 16. julija pa je zasebno letalo, ki ga je upravljal John, padlo v Atlantski ocean in vsi trije so umrli. John je bil star 38 let, Carolyn 33, njena sestra 34.

Za nesrečo kriv Kennedy?

Ali je bil za nesrečo kriv Kennedy, je vprašanje, o katerem ob obletnici nesreče spet veliko govorijo, odgovori pa so različni. Da ni kriv, so zatrdili nekateri, in ta trditev je povezana z neusahljivo idolatrijo ter nekritičnim oboževanjem vsega, kar je povezano s Kennedyjevimi.

Strokovnjaki za padec letala krivijo izključno Johna in njegovo neizkušenost ter površnost. Pilotiral je letalo, ki je bilo preveč sofisticirano za začetnika, bil je v stresu zaradi propadajoče revije in morda tudi zaradi zakonske krize. Imel je manj kot uro izkušenj v zraku, brez inštruktorja pa tudi z inštruktorjem je letel zelo malo, sploh pa ne ponoči. Kennedy je za let zavrnil inštruktorja, češ da hoče iti sam. Namesto da bi se držal osvetljene obale, kjer je bilo lepo vreme, je šel proti temnemu oceanu. Nad otokom Martha's Vineyard je bila megla, kar je zanemaril. V popolni temi, brez vidnega horizonta, se je zmedel. Včasih pilot počne kaj povsem nasprotnega od tistega, kar kažejo inštrumenti, in zdi se, da se je Kennedy toliko zmedel, da je letel dobesedno navzdol, proti oceanu.

Zanimivo je, kako so se Kennedyjevi po nesreči obnašali do staršev umrlih sester. Robert F. Kennedy mlajši je celo v dnevniku pisal, kako grozno so se obnašali do Ann Freeman, mame Lauren in Carolyn. Rekli so ji, da bodo Johna pokopali v družinski grobnici v Massachusettsu, za hčeri pa naj poskrbijo sami.

Jackie je ves čas prosila Johna, naj ne leti, kajti imela je občutek, da bo pri tem umrl. Vedela je, da koncentracija ni vrlina njenega sina in da je pustolovec, ki rad izziva usodo. Velikokrat je plaval zelo daleč, s kajakom presekal pot katamaranu itd.

Zgodbo o nesreči pred dvajsetimi leti pripovedujejo – kakor vse zgodbe o Kennedyjevih – kot neizogiben del prekletstva te družine. A morda to ni prekletstvo, pravijo drugi, temveč izzivanje, predrznost, občutek večvrednosti, ki so jim jih vcepili z vzgojo in načinom življenja.