Igramo že lahko, družiti pa se še ne smemo

Odločitev vlade, da je spet mogoče balinati, igrati golf, badminton in tenis, ne bo rešila življenj obolelih za covidom-19 in tudi ne gospodarskih težav, ki nam grozijo, je pa brez dvoma zarisala nasmeške na obraze številnih ljubiteljev športne rekreacije.

Odziv rekreativcev na to, da se lahko spet lotijo svojega najljubšega konjička, govori tudi o tem, kako pogrešamo normalnost, ki smo jo prej poznali. Kljub sproščanju ukrepov pa je (vsaj) še nekaj časa ne bo. Med športi, ki so dobili zeleno luč, je močno mobilizacijo privržencev sprožil tenis, ki pa razen igre ni več takšen, kot je bil še pred dvema mesecema, ko je bilo del »rituala« tudi druženje ob pijači in debati v dvoje ali četvero, če smo si privoščili igro dvojic. Tenis lahko igramo, vendar le posamične dvoboje (če ne gre za člane istega gos­podinjstva), na igrišče ne nosimo torb in dodatne opreme, temveč le lopar in žogice, ne pijemo vode iz pip pri igriščih, slačilnice in drugi skupni klubski prostori so zaprti, sanitarije lahko uporabljamo le, če je zagotovljeno razkuževanje …



To je le del priporočil, ki jih je slovenskim igralcem, klubom in upravljavcem igrišč poslala Teniška zveza Slovenije. »Gre za priporočila, nimamo pooblastil in tudi ni naša naloga komurkoli kaj zapovedovati. Pripravili smo jih po pregledu zakonodaje ter pogovorih s pristojnimi ministrstvi in tudi z drugimi nacionalnimi teniškimi zvezami, kjer že lahko igrajo, kot sta avstrijska in češka,« je pogovor za Nedelo začel direktor zveze Gregor Krušič.



Priporočila so namenjena temu, da se kljub igranju tenisa še vedno držimo pravil socialne izolacije in zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Tenis je tako »brezstičen«, izjema so žogice, saj je neizbežno, da se jih dotikata oba igralca.
 

Se bojimo vrvi, ker nas je pičila kača?

»Žogice po uporabi zavržemo ali jih pospravimo nazaj v pločevinko in jih vsaj 72 ur ne uporabljamo, damo jih na stran, tako kot to zdaj običajno počnemo s stvarmi, ki jih prinesemo iz trgovine,« je Krušič predstavil priporočilo, ki sicer ne zavrže pomisleka o možnosti okužbe med igro. Žogic se dotikata oba igralca, ob tem si morda tudi brišeta pot s čela, se nezavedno popraskata po nosu …

Kakor kaže, so pristojni ocenili, da je to varno. Ti pomisleki pa tudi kažejo, da se bomo pri ponovnem zagonu kolikor toliko običajnega življenja bržkone zbali tudi vrvi, ker nas je pičila kača. Največ lahko zase in druge kajpak storimo, če igramo le, ko smo zdravi. Kakor je minuli teden v tej rubriki izpostavil primarij magister Matjaž Turel, bi bila večja nevarnost kot žogice lahko družabni vidik tenisa, torej skupno posedanje in pitje po njem.



Tega zdaj ne bo, tako kot ne igre dvojic. »Če spoštujemo zakonodajo, odsvetujemo igro dvojic, saj je v njej malodane nemogoče vseskozi držati predpisano razdaljo metra in pol med soigralcema. Priporočila so namenjena predvsem temu, da na igriščih ne bo pretirane gneče, da ljudje ne bodo malodane hodili drug čez drugega. Upajmo, da bodo v nekaj tednih lahko sprostili še kakšen ukrep,« je nadaljeval Krušič, ki pravi, da je odprtje igrišč prišlo še pravi čas, da finančni udarec ne bo prehud. Zunanja igrišča se tudi v običajnih razmerah odpirajo v tem obdobju.
 

Poleti nadoknaditi zamujeno

»Zdaj se k tenisu trudimo vrniti tiste, ki so ga mogoče opustili, pridobiti tiste, ki so si želeli igrati in doslej niso poskusili. Za tenis sicer mesec in pol brez igranja ni bil tako velik udarec. Nekaj izgube je, sčasoma pa bi lahko to tudi nadoknadili. Upamo, da se bodo do jeseni te rane zacelile. Portal Tenis Slovenija je doslej pomagal predvsem z obveščanjem vseh deležnikov v našem športu, da bodo znali uporabiti vladne ukrepe za samozaposlene in podjetnike. Ne pričakujemo večjega udarca za klube in zvezo, ki ostaja stabilna. Izguba pa bo, ker običajno do 1. maja traja zimska sezona in klubi niso mogli končati zimskih teniških šol. To bomo morda kompenzirali poleti, če bo počitnikovanje bolj kot ne omejeno na Slovenijo. Tedaj se bodo lahko nadaljevali tečaji in teniške šole. Tudi koledar tekmovanj bomo potegnili v junij in julij, s tem bi vsaj delno lahko nadomestili izpad dohodkov v času omejenega gibanja,« je Krušič omenil ekonomski vidik, ki bo vse bolj prihajal na plano, če bodo oziroma ko bodo zdravstvene težave pod nadzorom.



Kako pa so ta premor prestali slovenski poklicni igralci tenisa? »Tekmovalci so imeli več psihičnih težav s tem, da so se sprijaznili s sedanjim položajem, kot fizičnih. Vmes so se lahko posvetili telesni pripravljenosti, v mesecu in pol, ko niso mogli na igrišča, pa tudi niso pozabili, kako se igra tenis. Ta čas niso v vrhunski formi, njihova igra morda ni na najvišji ravni,« je še povedal Krušič.

Z njegovim mnenjem se strinja selektor ženske članske reprezentance Andrej Kraševec. »Glede telesne priprave so tekmovalci vzdrževali kondicijo, imeli so domače naloge, ki so jih dobro izpolnjevali. Glede igre se jim kar pozna, da jih nekaj časa ni bilo na igriščih. Kakšen mesec bo potreben, da bomo ujeli pravi ritem in igro. Mednarodni turnirji naj bi se začeli po 13. juliju, najbrž pa se bodo še pozneje. Za domača tekmovanja ni jasno, kdaj se bodo nadaljevala, če bo vse po sreči, bi lahko začeli tekmovati konec maja,« je dejal Kraševec, ki veliko dela opravi tudi z rekreativnimi igralci.
 

Starejši pogrešajo dvojice

»Na naših igriščih v Radomljah so začeli igrati tako tekmovalci kot rekreativci, držimo se priporočil zveze, s tem ni težav. Negodujejo predvsem starejši rekreativci, vajeni igrati dvojice, ki ta čas niso priporočljive. Upam, da se bodo razmere kmalu toliko normalizirale, da bi lahko igrali tudi dvojice. Sedemdesetletni igralci težko igrajo posamične dvoboje,« je Kraševec izpostavil »demografsko skupino«, ki se najtežje spoprijema z omejenimi oblikami igranja tenisa.



Kljub izkušenosti pa jih lahko vrnitev na igrišča zanese. »Pri nekaterih starejših je težava tudi, da imajo občutek, da so ta čas bolje pripravljeni, kot so v resnici. Morda so veliko igrali med zimsko sezono, vendar se jim premor vseeno pozna. Zato jim priporočam, da začnejo počasi. Rekreativci radi začnejo igrati za točke že po prvih treh izmen­javah žoge. Naj uberejo počasnejši tempo, naj poskrbijo za boljšo telesno pripravljenost, preden začnejo igrati na vso moč, da ne tvegajo poškodb. Nekaj več pozornosti naj namenijo ogrevanju, tudi sicer pa naj v prvih dveh tednih igrajo z manjšo obremenitvijo, kot so je bili vajeni pred prekinitvijo,« je opozoril Kraševec.



Pri tenisu se sicer v teh posebnih časih dogaja nekaj podobnega kot pri drugih oblikah gibanja. Lotevajo se ga tudi ljudje, ki jih športna rekreacija ni posebej zanimala, dokler jim je omejevalni ukrepi niso deloma vzeli. »V zadnjih dnevih je bilo veliko navala na naša igrišča. Dnevno me je klicalo od 30 do 40 rekreativcev z vprašanji, kje in kako lahko igrajo. Med njimi so bili tudi takšni, ki se pred tem niso veliko gibali, predvsem pa niso igrali tenisa,« je sogovornik povedal o novih ljubiteljih igre z loparji, ki jim na srce polaga, da se je tudi tu priporočljivo držati načel zdrave športne rekreacije: »Kot pri vsaki rekrea­ciji tudi pri tenisu velja pravilo postopnosti. Za nazaj ne moremo ničesar več nadomestiti, če bomo zdaj pretiravali. Lahko pa se korak za korak pripravimo in se vrnemo v pravi ritem. Kdor se doslej ni gibal, naj najprej začne hoditi, teči ali kolesariti in se nato loti tenisa. Drugače bo prišlo do poškodb, morda tudi zasičenosti, če bo kdo pretiraval, se mu lahko sicer zelo lepa igra tudi zameri.«