Gibalna eksplozija pljusknila tudi na vodo

Na Ljubljanici so v petek in soboto najbolj vztrajni veslali 24 ur skoraj brez premora. Vendar reka, ki teče skozi naše glavno mesto, ni polna veslaških navdušencev le ob tej dobrodelni prireditvi. Gibalna eksplozija, ki se je v Sloveniji zgodila med koronsko krizo, je pljusknila tudi na vodo.

Slovenske reke in jezera bodo v prihodnjih tednih bržkone še bolj obljudeni, prihajajo počitnice in koriščenje bonov za dopustovanje v domovini … »Res se dogaja nekakšen rekreativni bum. Jaz ga opažam na Ljubljanici, na kateri se tudi sam precej več rekreiram in veslam, kot sem pretekla leta. Vedno več je kajakašev, veslačev v kanujih in na supih. Ljubljanica živi. Na njej je precej tudi takšnih, ki so se na novo vključili v ta šport. Janez Skok, ki ima kajakaško šolo v Tacnu, je dejal, da je zanimanje povečano. Tako pravijo tudi tisti, ki izposojajo čolne in vodijo izlete. Ljudje si želijo aktivnosti v naravi,« je pogovor za Nedelo začel direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc.
 

Neplavalci ne gredo na vodo

Na vodi torej ni dosti drugače kot na cestah in gozdnih poteh, na katerih je v zadnjih mesecih vse polno kolesarjev, tekačev in pohodnikov. To pomeni, da je tudi veliko začetnikov, ki se še učijo abecede svojega novega konjička.



»Za začetnike je dobro, da gredo v kajakaško šolo, v kateri dobijo prve napotke. Predvsem varnostne, kaj morajo vedeti, ko se podajajo na vodo, da znajo oceniti nevarnost. Da se podajo le v razmere, ki so jim kos. Tisti s slabšim znanjem naj ne odhajajo na divjo vodo, tako se bodo spravili le v težave. Prve zavesljaje je dobro narediti na mirni vodi, stoječi ali malo tekoči. Šele z boljšim znanjem lahko nadaljujemo na divji vodi ali na morju,« prehitevanje pridobljenega znanja in zmogljivosti odsvetuje Jelenc.

Vodna pot v neznano morda dviga adrenalin, varna pa nikakor ni. »Vsekakor je po divji vodi priporočljivo iti na voden izlet, še posebno če je ne poznamo, če se nanjo podajamo prvič. Če gremo na morje ali jezera, je to morda manj pomembno, je pa dobro prej preveriti vreme, morda kakšnega poznavalca lokalnih razmer povprašati o morebitnih posebnostih. Vsekakor moramo dobro znati plavati, na vodo naj ne gredo neplavalci. Tudi dobri plavalci pa morajo imeti potrebno opremo, rešilni jopič, nepotopljiv čoln, oblačila, primerna vremenskim razmeram. Vsekakor pa se je najbolje podati na reko z nekom, ki jo pozna,« je Jelenc še enkrat poudaril poznavanje voda.



Veslanja, čeprav izletniškega, ne gre podcenjevati tudi pri telesni pripravljenosti. »Po divji vodi veslam malo, večinoma veslam po jezerih ali po Ljubljanici. Ko grem nekajkrat na leto na divjo vodo, še nekaj dni čutim, da sem bil na njej. Potrebna je specifična kondicija, zlasti pri divji vodi, saj dinamika reke narekuje, koliko mora biti kajakaš aktiven. Če nekdo ni dobro pripravljen ali nima znanja, tega ni pametno početi. Na mirni vodi si lažje odmerjamo intenzivnost, nekdo, ki ni vrhunsko pri­pravljen, naj se odpravi na jezero, že ena ura je dovolj. Za daljše, tudi večdnevne ture z morskim kajakom pa se je treba prej načrtno pripraviti,« o fizičnih zahtevah gibanja na vodi pojasni nekdanji tekmovalec, ki je osvojil devet kolajn na svetovnih prvenstvih in leta 1989 postal tudi slovenski športnik leta.
 

Od Soče do »murskega morja«

Katere slovenske vode priporoča ljubiteljskim kajakašem in kanuistom? »Odvisno je od tega, kaj kdo zmore in kaj ga zanima. Za tiste, ki imajo nekaj več znanja, je Soča raj. Okolica Bovca do Kobarida, tudi od Kobarida do Mosta na Soči. Lepa je Sava Bohinjka ob primernem vodostaju, tudi Sava Dolinka. Krka od vasi Krka vse do Otočca, razen jezov, je manj zahtevna. Z odprtimi kanuji je mogoče iti po Kolpi, Bohinjskem in Blejskem jezeru, tudi Cerkniškem jezeru, kadar je dovolj vode. Slovenska obala je primerna za izlete z morskimi kajaki, s katerimi veliko ljudi hodi tudi na jezera in Ljubljanico. Imamo pa še kopico umet­nih jezer. Novo je jezero pri HE Brežice. Ta jezera se veliko uporabljajo za rekreativno veslanje, na njih imamo tudi klube, pri katerih si je mogoče izposoditi čolne. Zanimiva je Murska Sobota s Kamešnico, ki ji pravijo kar mursko morje. Povsod po Sloveniji je mogoče veslati,« je Jelenc povedal o razvejani slovenski vodni mreži.



Se je bolje nanjo podati s svojim ali izposojenim čolnom? »Če greste veslat dvakrat na leto, je najbolj priporočljiva izposoja, za tiste, ki veslajo pogosto, pa je smiseln nakup čolna, v katerem si lahko prilagodijo notranjo opremo,« pravi sogovornik o naložbi v kajakaško opremo.
 

Sobivanje na vodi

Vse več je sicer takšnih, ki se odločijo za nakup supa, deske za veslanje stoje, ki so zadnja leta preplavile tudi slovenske vode. Kako z njimi sobivajo klasični kajakaši in kanuisti? »Z uporabniki supov imamo dobre odnose, na Ljubljanici si znamo deliti reko. Na mednarodni ravni pa še poteka pravna bitka, kdo bo imel roko nad to disciplino. Na Mednarod­nem razsodišču za šport (CAS) v Lozani sta mednarodna kajakaška in surferska zveza sprožili spor, katera bo uradna svetovna krovna organizacija za supanje. Pri nas to disciplino vodi Surf in sup zveza Slovenije. Kar nekaj uporabnikov supov se je hotelo včlaniti v kajakaško zvezo, vendar smo se odločili, da ne bomo posegali v to disciplino, dokler ne bo znana odločitev na mednarodnem parketu,« politične odločitve drugim prepušča Jelenc, ki sicer meni, da imata obe strani svoje argumente.



»Ohranjanje ravnotežja na supu je popolnoma drugačno kot pri kajaku, ker stojiš na deski. Osnova veslanja na njej pa je veslanje v kanuju. Osnovno tehniko se lahko vsi uporabniki supov naučijo pri kanuistih. Gibalna osnova je tako prišla iz kanuja, tudi tekmovalne deske so vse bolj podobne tekmovalnim kanujem. S tega vidika bi sup sodil h kajakaški zvezi, nasprotni argument pa je, da je nastal pri deskanju na valovih. Nekdo si je najprej z veslom pomagal ujeti val, nato so začeli na deskah veslati tudi na daljše razdalje. Tako se je sup uveljavil in mednarodno razširil. Kakorkoli se bodo odločili, za tiste, ki smo skupaj aktivni na vodi, ta delitev ni težava. Na rekreativce odločitev ne bo imela vpliva, bolj so pozorni nanjo tisti s tekmovalnimi ambicijami,« je Jelenc še povedal o umeščanju ene od najmlajših in ta čas najbolj priljubljenih oblik gibanja na vodi.