Morski razgled čez trte in oljčnike

Popotovanje začnemo pod Kraškim robom, kjer se Kras prevesi v sredozemsko istrsko krajino. Vasica Osp, do katere pridemo tako, da s primorske avtoceste zapeljemo pri Črnem Kalu, je priljubljena predvsem med plezalci, pa tudi pohodniki in kolesarji. Osapska stena, ki se dviga nad vasjo, je eno najpomembnejših plezalnih območij v Evropi. Tu domujejo številne ptice, tudi naša največja sova, velika uharica, ki se je lani sem vrnila šele po več desetletjih. Plezalci se zato tistega dela stene odtlej ogibajo, da je ne bi motili. Osp je ena najstarejših slovenskih vasi, saj se v pisnih virih omenja že konec 11. stoletja. Na tamkajšnji kmetiji Vovk ponujajo prostor za kampiranje, primeren tudi za družine, ki si želijo miru in neokrnjene narave. Je pa prav tako odlično izhodišče za odkrivanje bliž­njih znamenitosti.
 

Sončni zahod s srednjeveške utrdbe

Med drugim se lahko odpravimo proti Socerbu, kjer stoji grad Strmec z restavracijo in od koder lahko občudujemo imeniten razgled na Tržaški zaliv in velik del Istre. V bližini gradu je Sveta jama s podzemno cerkvijo, edino v Sloveniji. Po legendi je v rimskih časih v jami prebival sveti Socerb, ki je v osami pridobil čudežno moč za zdravljenje bolnikov. Po njem nosi kraj tudi ime. Ogledi jame so mogoči ob nedeljah ob 14. uri, ko nas vanjo pospremijo člani jamarskega društva Dimnice. Nedaleč stran je vas Črni Kal, nad katero se ob skalnem robu bočijo ostanki starega gradu. Gre za eno od utrdb, ki jih je v 11. stoletju menda dal zgraditi istrski mejni grof Ulrik I. Weimarski, ki je imel tako nadzor nad pomembnimi prometnimi potmi na svojem ozemlju.



Pozneje je bil postojanka za trgovce in popotnike, zanj pa so se v 16. stoletju spopadli Benečani in Habsburžani, opustošen je bil stoletje pozneje v vojni z Uskoki. Do gradu, postavljenega na strmi skali, ločeni od Kraškega roba, je včasih vodil dvižni most, danes pa je tam kovinska konstrukcija, ki se konča z razgledno ploščadjo. Pri pogledu navzdol lahko občudujemo pogum plezalcev v steni, ob večerih pa nepozaben sončni zahod.
 

Od Gračišča do Grintovca

Iz Črnega Kala krenemo po stari cesti proti morju do vasi Gračišče, kjer na domačiji Ražman omogočajo postanek tudi avtodomom (sicer brez priključkov). Od tam si je vredno ogledati bližnjo vas Kubed, ki ga domačini imenujejo Čubed. Na skalni ploščadi nad njo je obzidan obrambni stolp, ki so ga v zgodnjem 19. stoletju dogradili in spremenili v zvonik. V Kubedu je leta 1870 potekal znameniti kubejski tabor, pomemben v narodnem prebujanju istrskih Slovencev. V nadaljevanju pa nikakor ne gre zgrešiti Hrastovelj, mednarodno poznanih po freskah v cerkvi svete Trojice, ki segajo v leto 1490. Najbolj znani del te srednjeveške gotske poslikave je Mrtvaški ples, ki nam sporoča, da smo pred smrtjo vsi enaki. Iz Hrastovelj se lahko peš odpravimo tudi do Zanigrada, dolgo opuščenega naselja, pod katerim je cerkvica svetega Štefana. Poimenovanje se najverjetneje nanaša na »zadnji grad« – v vrsti gradov nad dolino reke Rižane –, ki je danes ohranjen le v razvalinah.



Lahko pa pot tudi nadaljujemo do Podpeči. Gručasto naselje, ki ima v sredini trg s kraškim izvirom vode, se konča pod steno, na kateri je prav tako obrambni stolp z utrjeno naravno jamo, v katero so se domačini zatekali v času turških in uskoških vpadov. Stolp je od daleč podoben peči in po tem je vas menda dobila ime. Na skrajnem jugu Kraškega roba, nad vasjo Sočerga, tik ob meji s Hrvaško, pa so čudovite stene, ki so zaradi previsne oblike dobile ime ušesa Istre in so skupaj s šestmetrskim skalnim lokom (mostom) slovenska naravna znamenitost.

Za nov postanek si lahko izberemo Srgaše pri Šmarjah, kjer imajo pri Garniju Mimosa tudi manjše postajališče za avtodome. V Šmarjah lahko obiščemo vinsko posestvo Santomas in si ogledamo vinsko klet, v kateri zorijo vrhunska vina, obiskati pa je mogoče tudi manjše vinarje (na primer vinsko klet Vinales). V bližnji vasi Grintovec lahko okusimo in kupimo oljčno olje Morgan, ki zadnja leta posega po najvišjih nagradah in priznanjih doma in po svetu. Seveda je na koprskem podeželju še veliko drugih zanimivih krajev, ki se jih splača obiskati – od Marezig in tamkajšnje vinske fontane do Krkavč ali doline Dragonje. Z avtodomom se lahko ustavimo tudi na počivališču pri koprski železniški postaji in se sprehodimo do središča mesta.



 

Razgledi in spust do Izole

Iz koprske občine se slednjič premaknemo v izolsko. Kamp Belvedere je del strunjanskega krajinskega parka, ki je bogat z naravno in kulturno dediščino, vredno pa je poudariti, da ponuja osupljive razglede iz klifa na Bele skale, rt Ronek in Mesečev zaliv. Z brezplačno aplikacijo Slovenia Trails Hiking & Biking je mogoče slediti posameznim peš in kolesarskim potem v parku in okolici. Za prevoz koles, če je potrebno, poskrbijo taksi prevozniki, ki so navedeni na spletnih straneh izolskega turističnega združenja. Na recepciji hotela Cliff, nedaleč stran, si lahko sposodimo tudi električno kolo. Poletni sončni zahodi so prava paša za oči in v Izoli je veliko razglednih točk – po domače »višt« –, ki so označene in prav tako navedene na spletnih straneh turističnega združenja.



Lahko pa se spustimo proti Izoli in se ustavimo v Simonovem zalivu (postajališče za avtodome je v neposredni bližini, in sicer na Tomažičevi ulici ali nekoliko naprej pri nekdanji ladjedelnici). V arheološkem parku Simonovega zaliva so na ogled rimski mozaiki in ostanki bivalnega dela nekdanje rimske vile. V tamkajšnjem interaktivnem centru za obiskovalce pa je mogoče pobliže začutiti življenje Rimljanov. Najbolj radovedni se lahko potopijo tudi med podvodne ostanke rimskega pristanišča, za otroke prirejajo ustvarjalne delavnice.

Od srede do nedelje je ob večerih, pa tudi popoldnevih, če poletne temperature to dovoljujejo, priložnost za ogled izolskega starega mestnega jedra in spoznavanje njegove dediščine v Izolani – hiši morja. Tu se lahko ob eksponatih in fotografijah sprehodimo po izolski zgodovini in odkrijemo pomen ladjedelstva in škverov, v katerih je gradnja lesenih plovil vse do sredine 20. stoletja omogočala pester ribolov in pomembno prispevala h gospodarskemu razvoju mesta. Otroci, če so vsaj štirje, se lahko udeležijo tudi interaktivne igre Muzejski detektiv in lova na skriti zaklad.



Tudi v Izoli je mogoče začutiti zeleni utrip. Na kmetiji Medljan v Cetorah ponujajo »digitalni detoks«. K temu bodo pomagale domače živali in pristno naravno okolje, otroci in odrasli se lahko preizkusijo v jahanju, poskrbeli bodo tudi, da ne ostanemo lačni. Lokacija sicer ne ponuja priklopa za avtodome, je pa lahko odlično izhodišče za raziskovanje tukajšnjega podeželja. Izbiramo med različnimi pohodnimi potmi, se zapeljemo po delu Parenzane ali se, vsaj ljubitelji zahtevnejših tur, povzpnemo proti višjemu delu zaledja in obiščemo izolske vodne vire. Ti so bili nekoč edini vir vode v zaledju in danes jih je mogoče obkrožiti na 14 kilometrov dolgi poti okoli vasi Korte.
 

Od polotoka Seča do Padne

Odpravimo se naprej v smeri Portoroža. Naslednje postajališče za avtodome je urejeno v portoroški marini, od koder lahko raziskujemo polotok Seča. Na kmetiji Gramona, tik nad krajinskim parkom Sečoveljske soline, obiskovalce vabijo na pokušino njihovega ekološko pridelanega oljčnega olja in drugih pridelkov. Dobrote postrežejo kar v oljčniku, ki spet ponuja čudovit razgled. Gospodarja sta Nina in Andrew Froggatt – ona ima na tej kmetiji korenine, on se je sem preselil iz Anglije, kjer sta se spoznala. Ogled kmetije vključuje tudi presenečenje za najmlajše – za družinsko hišo Frogattovih se na pokošeni travi brezskrbno pasejo zajčki.



Spustimo se do solin, kjer si je v jutranjih in poznopopoldanskih urah mogoče ogledovati solinarje, ki žanjejo sol. Letošnja letina bo verjet­no bolj uborna, saj obilne padavine solinarjem povzročajo precej pre­glavic. Za okrepčilo telesa in duha pa se lahko usmerimo v center dobrega počutja Lepa Vida, ki je zaradi svoje lege v krajinskem parku, med nekdanjimi solnimi polji, edinstven v Sloveniji. Talasoterapija temelji na solinskem blatu in slanici – matični vodi, soli ter morski vodi. Zanimiv je tudi pogled na pernate prebivalce tega mokrišča, ki se pokažejo sicer na varni razdalji in kmalu že poletijo drugam.

V starem delu solin, kjer je še donedavna deloval Muzej solinarstva – a so ga letošnjo sezono zaradi ukinitve državnega financiranja začasno zaprli – se je mogoče tudi preizkusiti v tem tradicionalnem poklicu. V roke dobimo lesen pripomoček, imenovan gavero, na noge taperine in na glavo solinarski klobuk ter začnemo grabiti sol. Opravilo, ki se na pogled zdi zelo preprosto, v resnici zahteva nekaj spretnosti.

Med doživetji, ki jim je Slovenska turistična organizacija prisodila pet zvezdic, sta tudi ogled in degustacija, ki ju ponujajo v Ribogojnici in školjčišču Fonda, prav tako na seškem polotoku. Družina Fonda je idejo ribogojnice najprej utrdila s svojo blagovno znamko Piranski brancin, pozneje pa tudi nadgradila s ponudbo izobraževalnega turizma, prek katerega obiskovalce ozavešča o pomenu trajnostnih praks v prehrani. Goste z ladjico tudi zapeljejo do bazenov z ribami. Na spletnih straneh portoroškega turističnega združenja je mogoče rezervirati še vrsto različnih doživetij, ki jih predstavljajo lokalni ponudniki – od piranskega muzeja školjk in polžev do lova na tartufe, pa tudi raziskovanja slovenske obale s supom ali jadrnico in še mnogo drugega.



Iz Seče se lahko spet podamo na podeželske poti. Med najbolj slikovitimi vasicami v piranski občini je Padna, kjer proti južni strani pogled sega čez stare oljčnike do morja, s severne pa se v jasnem vremenu lepo vidi Triglav. Vas, v kateri se večina prebivalcev ukvarja z oljarstvom, se dviga dobrih dvesto met­rov nad morjem in je ena najbolj priljubljenih izletniških točk ob postanku potniških križark v Kopru. V njej je tudi manjša galerija Božidarja Jakca, ki je tu preživel del življenja. Na kulturno dediščino Padne in njen turistični potencial je prvi opozoril Alberto Pucer, Pa­denjc, zgodovinar, arhivar in avtor številnih knjig ter prispevkov o istrski kulturni dediščini. In če smo že v Padni, zakaj si ne bi pogledali še sosednjih Nove vasi in Svetega Petra?