V strahu pred ZDA, Rusijo in Kitajsko se Norveška in Islandija spogledujeta z EU

V zadnjih mesecih se v nordijskih državah, zlasti na Norveškem in Islandiji, znova razpravlja o morebitnem pristopu k Evropski uniji (EU). Spremembe v globalni geopolitiki, zlasti vloga Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, so sprožile premislek o nadaljnji usmeritvi teh držav.​

Norveška je že dvakrat, leta 1972 in 1994, na referendumih zavrnila članstvo v EU. Kljub temu ima dostop do enotnega trga prek članstva v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in sodeluje v schengenskem območju. Vendar pa trenutni politični dogodki znova odpirajo razpravo o polnopravnem članstvu.

Opozicijska voditeljica Erna Solberg, ki bi lahko po volitvah septembra letos spet postala premierka, je za Financial Times izjavila, da si želi »imeti besedo pri mizi« namesto trenutne situacije, ko Norveška sprejema večino pravil EU brez lastnega vpliva. Poudarila je: »Če se pojavi priložnost za prijavo, bomo zaprosili za članstvo. Verjamem, da bi bila Norveška boljša država, če bi bila članica EU.«

Norveška je že dvakrat, leta 1972 in 1994, na referendumih zavrnila članstvo v EU. FOTO: Ints Kalnins/Reuters

Kljub temu zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da 43 odstotkov Norvežanov nasprotuje članstvu, 37 odstotkov pa ga podpira. Solbergova meni, da bi lahko zunanje grožnje, kot je Trumpovo zanimanje za Grenlandijo, spodbudile večjo podporo za članstvo. Vendar opozarja, da bi nova razprava o EU lahko odvrnila pozornost od trenutnih varnostnih izzivov. ​

Islandija: Premislek o nadaljevanju pristopnih pogajanj

Islandija je leta 2009 zaprosila za članstvo v EU, vendar je leta 2013 pogajanja prekinila zaradi pomislekov glede suverenosti in ribiških politik. Trenutna premierka Kristrún Frostadóttir je poudarila, da bi se morali Islandci odločiti za nadaljevanje pogajanj iz pozitivnih ekonomskih razlogov, in ne zaradi strahu pred Trumpovimi dejanji na Arktiki, piše Financial Times.

Vlada načrtuje referendum do leta 2027 o ponovnem začetku pogajanj. Frostadóttirjeva je dejala: »Pomembno je, da ljudje glasujejo za to, ker podpirajo ta korak naprej v smislu gospodarstva in kulture,« piše Financial Times.

Geopolitični izzivi in varnostne skrbi

Ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA je sprožila zaskrbljenost v nordijskih državah glede njihove varnosti in geopolitičnega položaja. Trumpovo zanimanje za Grenlandijo in morebitne teritorialne ambicije na Arktiki predstavljajo izzive za suverenost in ozemeljsko celovitost držav, kot sta Kanada in Danska.

Ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA je sprožila zaskrbljenost v nordijskih državah glede njihove varnosti in geopolitičnega položaja. FOTO: Mandel Ngan/AFP

Poleg tega naraščajoče zanimanje Kitajske in Rusije na Arktiki povečuje strateški pomen regije. Zaradi teh dejavnikov se Norveška in Islandija soočata z vprašanjem, kako najbolje zaščititi svoje interese in varnost v spreminjajočem se mednarodnem okolju.​

Na Norveškem je razpadla koalicijska vlada zaradi nesoglasij glede energetskih politik EU. Premier Jonas Gahr Støre je želel implementirati tri energetske direktive EU, kar je povzročilo odhod evroskeptične Stranke centra iz koalicije. To je pustilo laburistično stranko na oblasti kot manjšinsko vlado do volitev septembra letos, še piše Financial Times.

Javno mnenje in prihodnje perspektive

Kljub trenutnim geopolitičnim izzivom javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Norvežanov še vedno nasprotuje članstvu v EU. Po podatkih Reutersa 46,7 odstotka Norvežanov nasprotuje članstvu, 34,9 odstotka pa ga podpira. Strokovnjaki menijo, da bi lahko večja kriza ali zunanji šok spremenila javno mnenje v prid članstvu.

Na Islandiji pa narašča podpora proevropskim strankam. Reuters poroča, da bi lahko predčasne volitve privedle do referenduma o članstvu v EU v prihodnjih štirih letih, če bi proevropske stranke zmagale na volitvah.

Islandija je leta 2009 zaprosila za članstvo v EU, vendar je leta 2013 pogajanja prekinila zaradi pomislekov glede suverenosti in ribiških politik. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Norveška in Islandija stojita na razpotju, kjer se morata odločiti o svoji vlogi v Evropi. Medtem geopolitične spremembe in varnostni izzivi pritiskajo na ponovno oceno njunega odnosa do EU.