Dediščina je sprožila nove zdrahe

Z očetom sva za to izvedela na zapuščinski razpravi in potem se je zapletlo. Kako naj ravnam, sprašuje bralka Mileno Miklavčič.

Sem otrok ločenih staršev. O tem, kaj sem doživljala, ko je bilo najhuje, raje ne bi govorila. Mama me je med drugim izrab­ljala tudi za izsiljevanje. Denarja ji ni bilo nikoli dovolj. Žal sodnica ni upoštevala moje želje, da bi ostala pri očetu. Življenje me je na silo odtrgalo tudi od babice, ki je bila moja druga mama. Na srečo ne za dolgo. Mama si je našla novega partnerja, ki pa je vztrajal, da se me mora znebiti.

Preselila sem se k stari mami, ne k očetu, saj si je našel partnerico, ki me je sovražila, da me bolj ni mogla. Sovraštvo je kazala tudi s širjenjem različnih laži. Oče je bil vanjo slepo zaljubljen, tako da sem bila nemočna. Pri starih starših mi ni bilo hudega. Bila sem deležna veliko ljubezni in pozornosti. Brez težav sem končala šolanje, diplomirala, se zaposlila. Prvega resnega fanta mi ni uspelo obdržati: nasedel je govoricam moje mačehe. Kar nekaj časa je širil njene laži v kraju, kjer živim. Mislila sem, da me bo konec od hudega.

Potem sem spoznala drugega fanta. Zdaj sva poročena, imava sinčka in sva nadvse srečna. Pred pol leta je po krajši bolezni umrl ljubljeni ded. Nisem vedela, da sta z babico prepisala hišo name. Z očetom sva izvedela na zapuščinski razpravi. Nastala je zelo napeta situacija, ko me je njegova partnerica pred sodiščem fizično napadla in mi zagrozila, naj se pazim, če oče ne bo dobil polovice premoženja. Oče je bil tiho, le žalostno me je pogledal. V dno srca se mi je zasmilil. Želela bi, da bi se stara starša odločila drugače, a se babice ne da pregovoriti. Kaj bi vi storili na mojem mestu? Mirela

Ah, te družinske razprtije! Kako lepši bi bil svet, če bi se imeli radi vsaj tisti najbližji! Pri vas je res šlo vse narobe! Mar ni škoda časa za skrajno otročje obnašanje, kot si ga privoščita dve odrasli ženski? Najprej mama in zdaj še mačeha? Morda je v zgodbi še najbolj tragična oseba vaš oče: z dežja je po ločitvi prišel pod kap. Žal ni nobena redkost, da gre takšen osel, kot je on, dvakrat na tanek led.

Že v prvem zakonu se je vsak prepir vrtel okoli denarja. Kot sem vas razumela, je bilo dnevov, ko so prevladovali povzdignjeni glasovi, zelo veliko. Oče je bil mehka duša, menil je, da bo s tem, če bo ženi v vsem ustregel, dosegel, da bo bolj razumevajoča, da bo pokazala več čustev. To se ni zgodilo. Morda vas je imela mama po svoje rada, a tega ni znala pokazati. Bila je fizično nasilna, z vašo glavo je rada butala ob radiator, ker ji je bil zvok »odmeva« menda zelo všeč. Oče je skrbel za vsa gospodinjska dela, plačeval je položnice, dopust, mami je zmeraj zmanjkovalo denarja še za lastne potrebe.

Četudi ste že odrasli, ne razumete, zakaj se je ob ločitvi sodnica odločila tako, kot se je. Na sodišču je niso ganile ne vaše solze ne vaši klici na pomoč. Ker vas je prisodila mami, vas je spravila v hudo stisko. Spominjate se, da vam je mama pogosto ukazala, da pokličete očeta sredi noči. Če se ni takoj oglasil, je zagrabila telefon in brez milosti vrgla iz postelje vaše stare starše. Vsi so vedeli, kaj se dogaja, a nihče ni mignil s prstom. Stari starši so na centru za socialno delo prosili, naj se zavzamejo za vas, a so jih postavili na realna tla, češ da so brez moči.

Po dveh, treh letih vas je oče v drugo pustil na cedilu. Sprašujete me, zakaj si je izbral še hujšo, kot je bila prva, od katere je zbežal stran. Odgovor tiči v vzorcih, ki nam krojijo življenje, tudi nove ljubezenske zveze. Oče se ob gospodovalnih ženskah, ki ljubijo ponižne moške, očitno dobro počuti. Zdajšnja ga ima na tako kratkem povodcu, da si ne upa niti pomisliti, da bi pobegnil od nje. Raje se je odpovedal vam, četudi se mu je pri tem, kot je dejal, trgalo srce. Dvomite o njegovi iskreni žalosti, a ste se sprijaznili, da je pač velik revež. Mislim, da se ne motite. Prepričana sem, da zaradi pomanjkanja stikov zelo težko živi. Biti podrejen dominantni ženski, ki bi ga lahko že zaradi ene same napačne poteze postavila pred vrata, ni preprosto.



Nikoli ne bo zbral dovolj volje in poguma, da bi se ji postavil po robu. Že to je smešno in žalostno hkrati, kako pred njo taji, da se občasno srečuje z vami in z vašo družinico. Ne boste pozabili trenutkov, ko je prvič objel vnuka. Stiskal ju je k sebi in jokal zraven. Zelo se vam je zasmilil, a pretiravati vseeno ni treba! Če bi bila njegova ljubezen res tako velika, kot pravi, doma, pred ženo, ne bi upogibal hrbta. Če je vse, kar ste napisali o očetu in njegovi ženi, res, potem imata zelo nezdravo partnerstvo, ki nujno potrebuje psihoterapevta. A to so koraki, ki jih bo moral vaš oče narediti sam – brez tuje pomoči!



Bojim se, da se bodo vaši odnosi zaradi »nepravično« razdeljene dediščine še lep čas prepletali in zapletali. Mačeha se ne bo zlahka sprijaznila s »krivično« oporoko, četudi vam verjamem na besedo, da je napisana tako, da je nihče ne more izpodbijati. Sive lase vam lahko dela že, če vas po nepotrebnem vlači po sodiščih.

Tudi zapleti z oporoko veliko povedo o odnosih med starši in sinom edincem. Kaže, da z njim nikoli niso bili zadovoljni. Ded se je do zadnjega dne življenja bal, da ga bo sin spravil v grob s svojo neodločnostjo in nesmiselno dobroto, ki jo ženske zgolj izkoriščajo. Četudi je imel prav, pa bi pogovor pomagal bolj kot nenehni očitki. Zaradi njih se je oče še veliko hitreje znašel v naročju neprimerne ženske, kot bi se sicer.

V hiši starih staršev ste si uredili dom, z babico se zelo dobro razumete. Pomaga vam, kolikor ji zdravje dopušča, hvaležna je za vsak večer, ki ga lahko preživi v vaši družbi. O vsem se lahko pomenite z njo, le takrat, ko ji namignete, da bi bila lahko bolj milostna do lastnega sina, dobijo njene oči zelo jeklen izraz. Nekoč vam je omenila, da če bi se to zgodilo, bi vaša mačeha naredila vse, da se hiše polasti v celoti, vas pa bi postavila na cesto.

Nič ne omenjate, kako družinske zdrahe komentira vaš partner. Mu je vseeno zanje? Upam, da ste dovolj razumni, da boste družinico obvarovali pred negativnimi vplivi. Nekje ste mimogrede omenili, da bi hišo po babičini smrti najraje prodali in se umaknili na varno. Tudi jaz bi to naredila, če bi bila na vašem mestu! A do takrat je še daleč! V vmesnem času naredite vse, da bo vaše življenje potekalo brez nenehnega pogrevanja zamer. Premoženjske zdrahe naj vam bodo tudi v poduk, da podobnih napak sami ne boste nikoli ponavljali!