Župan Janković: leta 2025 bo zgrajen najlepši potniški center v Evropi

V torek, 10. oktobra, so v poročilih na prvem programu TV Slovenija župan Ljubljane Zoran Janković, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes predstavili projekt Potniškega centra Ljubljana (PCL). Predstavitev lepih interjerjev v perspektivah železniške in (premajhne) avtobusne postaje je bila brez dvoma zelo uspešna. Zoran Janković je prepričal marsikaterega občana, da bo v Ljubljani že leta 2025 zgrajen najlepši potniški center v Evropi. V televizijski oddaji je bilo povedano, da projekta PCL in Ljubljansko železniško vozlišče (LŽV) vodi župan Janković.

PCL in LŽV sta ključna projekta za razvoj našega mesta. Naš župan pa ni urbanist in žal nima svetovalca ali pa ga noče poslušati. Pa tudi sogovornica v oddaji mag. Bratušek nima pojma o planiranju infrastrukture mesta, še manj pa o urbanističnem razvoju slovenske prestolnice v Evropski uniji. Povedala nista ničesar novega. Presenetil pa je generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je v Delu 8. marca 2021 v članku Projekti ter reforme za izhod iz krize, razvoj in blaginjo dejal, da je treba urediti obvoznico za tovorni železniški promet in urediti regionalne proge ter uvesti taktne vlake, ki bi prihajali in odhajali na petnajst minut, sedaj pa sprejema železniški tovorni promet skozi središče Ljubljane z vsemi problemi hrupa, tresljajev in nevarnih emisij, razlitja in v primeru vojaškega konflikta bombardiranje središča mesta, saj bodo po dogovoru z Natom skozi Ljubljano vozili tudi vojaški transporti. Našega podžupana in urbanista Roka Žnidaršiča nisem opazil, čeprav ureditev PCL in LŽV določata ne samo kratkoročni, ampak predvsem dolgoročni urbanistični razvoj mesta za obdobje petdesetih let ali celo v daljno megleno prihodnost.

V intervjuju 7. oktobra letos v Dnevniku v članku z naslovom »Bojim se praznega mesta, mesta duhov« nam je Zoran Janković povedal, da je pri projektih PCL in LŽV država odvisna od Mestne občine Ljubljana (in ne MOL od Državnega prostorskega načrta DPN, opomba piscev članka). Dejal je, da še vedno zagovarja poglobitev, a bi bila zanjo potrebna milijarda evrov. Milijarda evrov ni prevelik strošek, da mesto ne bo razrezano na pet delov z nemogočimi nadvozi in podvozi, v funkcionalno razsuto naselje na posamezne enote, s povečanim prometom tovornih vlakov in nepremišljenimi lokacijami avtobusnih postaj skozi središče mesta, katerih posledica bo zastrupljanje občanov zaradi hrupa in povečanih emisij. Gre za usodo mesta v nepredvidljivem obdobju.

Zaradi nepremišljeno prodanega zemljišča Madžarom in Slovakom na območju PCL ob Masarykovi cesti ni prostora za avtobusno postajo. Postajo so namestili ob Vilharjevo cesto, kar ima za posledico »pentljo Fabianijevega obroča«: Trg OF, podvoz Dunajske ceste, Vilharjeva ulica, Šmartinski podvoz, nazaj na Masarykovo cesto, na Fabianijev obroč.

Avtobusno postajo je projektiral biro Berk Perović, a v projektu žal ni bilo zadostnega števila avtobusnih peronov.

Zaradi nepremišljeno prodanega zemljišča Madžarom in Slovakom na območju PCL ob Masarykovi cesti ni prostora za avtobusno postajo. Postajo so namestili ob Vilharjevo cesto. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Krivdo za polomijo s premajhno avtobusno postajo je župan Janković valil na arhitekte, ker niso pojasnili, »kako bodo avtobusi obračali in kako bo avtobus prišel najhitreje na PCL in postajo ter jo tudi najhitreje zapustil« (kar bi bilo seveda iz Masarykove ulice – Fabianijevega obroča najbolj primerno, na kar sva opozorila že leta 2018). Iz sredstev javnega obveščanja smo 28. oktobra letos izvedeli, da bodo južni avtobusni terminal kljub nepremišljenim projektiranjem avtobusne postaje na Vilharjevi cesti brez predhodne javne objave za neverjetnih 1,6 milijona evrov projektirali Bevk Perović arhitekti, krivci za polomijo severne avtobusne postaje. In tako bo Ljubljana imela severno in južno avtobusno postajo, česar ne premorejo mnogoštevilnejše evropske metropole. A le zakaj stihijsko projektiranje? Avtobusna postaja ob Masarykovi cesti ob Fabianijevem obroču, na katerega so usmerjene vse vpadnice v mesto, je bila vedno samoumevna.

Župan je povedal, da problemi z LPP niso rešeni, »slabše ne bo, ostalo bo vse kot do sedaj«. Prepričan je, da se bodo proge LPP prilagodile potniškemu prometu. »Bolje bo ponoči, ko bodo imeli vsi avtobusi, ki danes stojijo na Bavarskem dvoru, izravnavo na Trgu OF na Masarykovi ulici, kjer bo prestop,« je povedal. Tri tisoč novih parkirnih prostorov za osebne avtomobile na območju PCL za našega župana ni problem, »saj bo poleg uporabnikov objektov, ki bodo uporabljali parkirišče, to neke vrste parkirišče P+R tik ob mestnem središču«. A slabše bo! Promet po Fabianijevem obroču bo potekal v obe smeri, na območje PCL bodo iz obroča usmerjeni avtobusi LPP, avtobusi za regionalni, medmestni in mednarodni promet, taksi služba in tri tisoč osebnih avtomobilov, ki bodo iz vsake garaže lahko izvozili le s semaforji. Ovirali bodo tekoči promet in ob prometnih konicah povzročali prometni infarkt. Investitorji projektov bodo gradili garaže le za svoje potrebe. Ideja o P+R na območju pa ni premišljena. P+R sistem je namenjen razbremenitvi avtomobilskega prometa v center mesta, P+R parkiranje na območju PCL bo dodatno bremenilo središče mesta, potniki bodo dodatno bremenili LPP ali pa nadaljevali pot do svoje destinacije peš ali s kolesi.

Cestni in železniški, mestni, regionalni in meddržavni promet v PCL in LŽV je osnova kakršnemu koli načrtovanju in mora biti rešen že v začetni fazi projektiranja. V Ljubljani pa je osnova prometni kaos, z nerešenim sedanjim stanjem, kaj šele z upoštevanjem razvoja v nepredvidljivi prihodnosti.

Stroški projektiranja in izvedbe naj bi bili znani, a računica se s tem ne konča. Nihče se ni potrudil in izračunal stroškov izgube časa za nepotrebno podaljšanje vožnje z avtobusi na severni terminal, stroškov izgube energije, čakanja in pešačenja na LPP, stroškov zdravljenja in prezgodnje smrti zaradi škodljivih emisij in hrupa ter tresljajev tovornih vlakov. To daleč presega milijardo evrov, ki jih župan Janković potrebuje za poglobitev železnice.

Nihče ni pomislil, da se bo avtobusni in železniški promet v megleni prihodnosti razvijal – PCL pa, ukleščen z zgradbami na zemljiščih, prodanim tujcem, razvoju ne bo mogel slediti.

Županu Zoranu Jankoviću, arhitektu Roku Žnidaršiču ter mag. Alenki Bratušek sva poslala najino brošuro Kaj pa južno-vzhodna obvoznica, gospod župan? Odgovora na vprašanje, ki ga postavljava že tri leta, nisva dobila, čeprav sva se potrudila in z besedo in sliko prikazala predlog Ljubljane z rešitvijo prometnega kaosa Ljubljane v enem nivoju z južno-vzhodno obvoznico za tovorni železniški promet in poglobljeno vkopano železnico vzhod-zahod za potniški promet skozi PCL, središče naše prestolnice. Dokazala sva, da so možne alternative načrtom MOL, ki jih dober gospodar župan Janković mora raziskati. Za trud zadnjih osmih let si zasluživa strokovni odgovor.

Za sanacijo poplavljenih območij primanjkuje denarja, življenjski standard občanov pada. Ali ne bi bilo pametno počakati z gradnjo PCL in LŽV še kakšno leto, vsaj do dokončanja in potrjenega Državnega prostorskega načrta, ki je osnova razvoju naše prestolnice?