Vrste in pomanjkanje zdravnikov – kdo je v resnici kriv? (2)

Avtor prispevka z zgornjim naslovom Borut Stražišar (Delo, 10. oktobra, stran 7) je Zdravniški zbornici Slovenije pripisal odgovornost glede ravnanja z zdravstveno dokumentacijo ob prenehanju koncesionarja, iz česar je izpeljal tudi odgovornost Zbornice za paciente koncesionarjev in za delovanje javne zdravstvene mreže nasploh. Pri tem pa je avtor spregledal izrecno določbo 44.i člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da mora koncesionar ob prenehanju koncesije vso zdravstveno dokumentacijo predati javnemu zdravstvenemu zavodu ali začasnemu prevzemniku koncesije, ki ga določi koncedent. Koncedent lahko namreč v primeru prenehanja koncesijske pogodbe, če javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati izvajanja koncesijske dejavnosti, do odločitve o novem koncesionarju določi začasnega prevzemnika koncesije med obstoječimi koncesionarji, vendar največ za obdobje enega leta. Če to ni možno, določi kot začasnega prevzemnika koncesije drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te zdravstvene dejavnosti.

V skladu s tem členom je dolžnost koncedenta, torej občine za koncesije na primarni ravni oz. ministrstva za zdravje za koncesije na sekundarni ravni, da zagotovi neprekinjeno izvajanje koncesijske dejavnosti. To je skladno tudi s 3. členom zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oz. mesto, na sekundarni in terciarni ravni pa Republika Slovenija.

Avtor je Zbornici neupravičeno pripisal odgovornost za situacije, v katerih po zakonu nima nobenih pristojnosti, še manj pa javnih pooblastil. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, Zbornica pojasnjuje, da so njene naloge, ki jih opravlja kot javna pooblastila, jasno določene v 71. členu zakona o zdravniški službi. Med te naloge sodijo zlasti izdaja licenc, pripravništvo, sekundariat in specializacije, strokovni nadzori s svetovanjem, vodenje registra zdravnikov ter izdajanje potrdil o preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike.

Avtor je prav tako navajal, da naj bi Zbornica podajala mnenje pri podeljevanju koncesij, kar pa ni res, saj Zbornica nima niti javnega pooblastila niti pristojnosti v postopku podeljevanja koncesij. To jasno določa 44. člen zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pravi, da koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti podeljuje občina s soglasjem ministrstva za zdravje, na sekundarni ravni pa ministrstvo samo.

Zbornica zato poudarja, da vse svoje naloge, vključno z javnimi pooblastili, opravlja vestno in odgovorno, ter odločno zavrača odgovornost za situacije, v katerih nima pristojnosti.