(KOMENTAR) Prispevek k reševanju kadrovskih težav v slovenskem zdravstvu

Pred dvema letoma, 23. junija 2022, se je k prvemu izpitu iz strokovne slovenščine na Zdravniški zbornici Slovenije prijavilo 19 kandidatk in kandidatov, 16 zdravnikov in trije zobozdravniki. Med izpraševalci, ki smo delali v štirih komisijah, smo bili družinski zdravniki, onkologinja, ginekolog, anesteziologinja, pediater in zobozdravnica ter kolegice in kolegi slovenisti s Filozofskih fakultet Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Na prvem izpitnem roku je izpit opravilo 12 kandidatk in kandidatov, 11 zdravnikov in en zobozdravnik.

Glede na Pravilnik o preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike Zdravniška zbornica (vsaj) štirikrat na leto razpiše izpit iz strokovne slovenščine, ki je sestavljen iz pisnega in ustnega dela, na katerem se ocenjuje, ali je znanje slovenskega jezika kandidatov takšno, da omogoča varno in strokovno delo v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da morajo kandidati na ustnem delu doseči raven C1 (raven učinkovitosti), na pisnem delu pa raven B2 (višja raven) po merilih Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO).

Na pisnem delu morajo kandidati napisati 250–300 besed dolgo strokovno besedilo, pogoj za pristop k ustnemu delu je uspešno opravljen pisni del izpita. Ustni del izpita pa je simulacija kliničnega scenarija, po katerem v prvem delu kandidat opravi pogovor z bolnikom (ki ga igra eden od članov komisije), pri čemer se oceni kandidatovo pisno in slušno razumevanje ter govor predvsem v pogovornem jeziku, v drugem delu ustnega izpita pa mora kandidat stanovskemu kolegu posredovati podatke, ki jih je pridobil od bolnika in se dogovoriti za nadaljnjo obravnavo.

Kandidati na izpitu so bili večinoma iz držav na področju bivše skupne države: največ jih je bilo iz Srbije (49), Bosne in Hercegovine (23), Hrvaške (20), Severne Makedonije (17), pa tudi iz Ukrajine (6), Rusije (4), Argentine (3), Češke (2), Švice, Kosova, Belorusije, Uzbekistana in Kazahstana (po en kandidat).

Med 129 kandidati je bilo 105 zdravnikov in 24 zobozdravnikov. Glede na stopnjo strokovne usposobljenosti je bilo med zdravniki največ mladih zdravnikov brez specializacije (37 odstotkov), med specialisti pa je bilo največ pediatrov (15 odstotkov) in specialistov družinske medicine (11 odstotkov), v manjšem deležu so sledili anesteziologi, internisti in dermatovenerologi, skupno pa je bilo zastopanih več kot dvajset različnih specialnosti. Za ta namen smo člani komisij pripravili številne klinične scenarije, tako da je vsak kandidat imel priložnost preizkusiti oziroma dokazati svoje jezikovne sposobnosti v znanem poklicnem okolju.

Po dveh letih smo opravili analizo osmih izpitnih rokov, v okviru katerih je bilo opravljenih 166 preizkusov znanja pri 129 kandidatih. Skupno je izpit v dveh letih opravilo 95 (74 odstotkov) kandidatov, 34 kandidatov ni bilo uspešnih. Med 105 zdravniki jih je izpit opravilo 77 (73 odstotkov), med 24 zobozdravniki pa 18 (75 odstotkov). Ob prvem opravljanju izpita je izpit opravilo 68 od 129 (53 odstotkov) kandidatov, v drugem poskusu je bilo uspešnih 26 od 35 (74 odstotkov) kandidatov. Dva kandidata sta izpit opravljala trikrat, eden ga je v tretjem poskusu opravil. Med 34 kandidati, ki do zdaj niso opravili izpita, jih je 26 izpit opravljalo le enkrat (14 od teh v letošnjem letu), sedem jih ni bilo uspešnih tudi vdrugo, eden pa, kot že navedeno, niti v tretjem poskusu.

Skupno je izpit opravilo 48 od 66 (73 odstotkov) zdravnikov specialistov in 29 od 39 (74 odstotkov) mladih zdravnikov, kumulativna uspešnost je bila primerljiva po vseh specialnostih in se je gibala med 73 in 75 odstotki.

Po enakem vzoru so na Zbornici zdravstvene in babiške nege aprila leta 2023 začeli izvajati izpite iz strokovne slovenščine za medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege (MS/TZN) ter diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice (DMS/DB). Na leto je predvidenih šest izpitih rokov. V obdobju od aprila 2023 do junija 2024 je bilo opravljenih sedem preizkusov znanja.

Tako kot za zdravnike je na Zbornici zdravstvene in babiške nege izpit iz strokovne slovenščine sestavljen iz pisnega in ustnega dela v enakem obsegu s to razliko, da se za MS/TZN (in DMS/DB do 31. 12. 2025) na ustnem in pisnem delu zahteva raven B2, za DMS/DB po 31. 12. 2025 pa raven C1 ustno in B2 pisno po merilih SEJO. Izpitna komisija je štiričlanska: dva slovenista in dva strokovnjaka s področja zdravstvene in babiške nege; vsi našteti morajo imeti tudi večletne izkušnje na svojem področju, kar je določeno v merilih.

Po dobrem letu, to je od aprila leta 2023 do junija letos, smo opravili analizo sedmih izpitnih rokov, h katerim je pristopilo sto kandidatov, med njimi jih je bilo največ iz Bosne in Hercegovine, sledili so kandidati iz Srbije, Severne Makedonije, Kosova in Ukrajine. Od omenjenih sto kandidatov jih je 81 (81 odstotkov) uspešno opravilo izpit, med njimi je bilo 59 MS/TZN in 22 DMS/DB. V kvoti 59 MS/TZN jih je 24 opravilo izpit na ravni B2 pisno in ustno ter 35 na ravni B2 pisno, C1 ustno. V kvoti 22 DMS/DB so trije opravili izpit na ravni B2 pisno in ustno in 19 na ravni B2 pisno, C1 ustno. Uspešnost glede na število opravljanj pokaže, da je med 31 MS/TZN izpit prvič uspešno opravilo 23 kandidatov, v drugo je bilo uspešnih šest kandidatov in dva kandidata sta bila uspešna tretjič. Med 16 DMS/DB je izpit prvič uspešno opravilo 15 kandidatov in en kandidat v drugem opravljanju.

Ob analizi opravljenih izpitov lahko ugotovimo, da je v dveh letih izpit iz strokovne slovenščine na Zdravniški zbornici Slovenije opravilo 95 zdravnikov in zobozdravnikov, kar predstavlja 74 odstotkov vseh kandidatov, ki so se v tem času prijavili k izpitu. Največji delež kandidatov prihaja iz Srbije, med zdravniki je največ mladih zdravnikov po zaključku študija, med specialisti pa prevladujejo pediatri in specialisti družinske medicine. Na Zbornici zdravstvene in babiške nege je v dobrem letu izpit v enaki obliki uspešno opravilo 81 kandidatov, med njimi prevladujejo medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege iz republik bivše skupne države.

Menimo, da je format preizkusa strokovnega slovenskega jezika, kot ga zadnji dve leti izvajamo na Zdravniški zbornici Slovenije in dobro leto tudi na Zbornici zdravstvene in babiške nege, primeren za verodostojno oceno znanja jezika pri tujcih, ki želijo poklicno pot nadaljevati v slovenskem zdravstvu. V zadnjem času so tudi druge panoge zdravstvenih sodelavcev, predvsem s področja laboratorijske dejavnosti, izkazale interes, da bi na podoben način naredile vstop tujim strokovnjakom v slovenski zdravstveni sistem bolj prijazen. Glede na vse večje kadrovske težave, s katerimi se naš zdravstveni sistem srečuje, menimo, da je temu treba prisluhniti in urediti enotno za vse profile v zdravstvu.

***

Marko Pokorn, Pediatrična klinika UKC Ljubljana, Medicinska fakulteta UL
Andreja Žele, Filozofska fakulteta UL, ZRC SAZU

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.