Vključevanje kineziologov v zdravstvene time

V zadnjem obdobju spremljamo polemiko o zdravstveni reformi in na dan prihajajo številni problemi, ki se v posebni luči pojavijo takrat, ko jih je ali pa jih bo treba uresničiti v praksi. Življenje je preveč dinamično in kompleksno, da bi ga lahko v celoti zajeli v zakonske okvire. To se danes kaže v vseh razsežnostih in raznolikostih in zato je v javni razpravi novela zakona o zdravstveni dejavnosti. Zbirajo se torej predlogi in pripombe, da bi dolgo pričakovano zdravstveno reformo kar najbolj približali ljudem, pacientom, in skrajšali kronične in nesprejemljivo dolge čakalne vrste. Posebej polemične so tudi razprave o razmejevanju javnega in zasebnega zdravstva.

Poudarim naj, da nisem ne zdravnik in ne zdravstveni delavec, vendar kljub temu spremljam dogajanje, ki je tesno povezano z zdravjem in kakovostjo slovenskega prebivalstva v različnih okoljih ter v posameznih starostnih obdobjih. Če govorimo o celostnem zdravju, ki po holistični teoriji vsebuje vsaj pet med seboj tesno povezanih in prepletajočih se dejavnikov (biopsihosocialni, duševni in duhovni, ki smo jih že večkrat omenili), potem se telesni oz. športnorekreativni dejavnosti posveča vedno več pozornosti. Vendar so sodeč po izsledkih posameznih študij še vedno možne izboljšave. Radi bi namreč dosegli višjo raven dejavno vključenega prebivalstva v telesne dejavnosti oz. športnorekreacijske tokove.

Snovalci zdravstvene reforme so v strokovno in laično javnost poslali dovolj organizacijskih in vsebinskih nastavkov in predlogov, da so se številni zdravstveni delavci, zdravniki in strokovni delavci že oglasili. Pomembno vlogo pri tem so imeli in še vedno imajo tudi mediji. Prvi program Radia Slovenija se je poleg drugih oddaj dejavno vključil v razpravo o zdravstveni reformi in v vsebinsko naravnani »Oddaji ob 8.00« 26. septembra gostil znanega zdravnika in specialista družinske medicine dr. Jaka Strela. Tudi on je bil kritičen do predloga novega zakona in predvsem do obravnave javnega in zasebnega zdravstva, kot je predvideno v zakonu. Ta del razprave prepuščamo medicinski stroki in znanosti, za našo športno stroko in kineziološko znanost pa je bil zanimiv tisti del predstavitve in razprave, ki je govoril o timski oz. celostni obravnavi pacientov v lokalnem okolju. V kakšnem zdravstvenem stanju je pacientka/pacient, kakšno je njeno/njegovo počutje, kakšna je njegova/njena biološka starost v primerjavi s kronološko (koledarsko), so vprašanja, ki se na začetku postavljajo timu. V celovito medicinsko obravnavo pa naj bi vključili tudi kineziološko, s pomočjo katere je mogoče doseči pomembne pozitivne učinke in izboljšati celotni psihosomatski status pacientov. V sodobnem zdravstvenem timu je bil v omenjeni oddaji zato naveden tudi kineziolog, ki prispeva pomemben delež k hitrejši poti do zdravja, predvsem pa kasneje do ohranjanja te nadvse pomembne vrednote v življenju slehernega med nami.

Z zgodovinskega zornega kota se je že v preteklosti tej problematiki namenjalo več pozornosti, zlasti povezanosti športne stroke in kineziološke znanosti ter medicinske stroke in znanosti. Organizirani so bili Dnevi medicine športa, kjer so pomembno vlogo, poleg drugih, odigrali tudi dr. Modic, dr. Čajevec, dr. Šilčeva in dr. Vuga. Navedeno povezanost smo obravnavali v okviru športnorekreacijske medicine in si že takrat prizadevali za vključevanje športnih pedagogov oz. strokovnjakov s področja športa v medicinske strokovne time.

Ob vsebinski obravnavi in javni razpravi o zdravstveni reformi, ki sedaj poteka, se sprašujemo, kje smo danes glede osnovanja navedenih strokovnih timov širom po Sloveniji. Pričakovali bi, da smo korak ali dva naprej in da je prispevek kineziologov viden ter prepoznaven. Od vrhniškega modela (2016), kjer je bila ugotovljena in poudarjena »vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti prebivalstva«, je minilo že kar nekaj časa. V izbrani strokovni literaturi beremo (kar je splošno znano), da telesna oz. športnorekreativna dejavnost nasploh koristi. Obstoje trdni dokazi, da redna telesna dejavnost učinkovito preprečuje zbolevanje ali slabšanje stanja pri številnih kroničnih boleznih (npr. srčno-žilnih boleznih, sladkorni bolezni, raku, visokem tlaku, debelosti in osteoporozi) ter preprečuje prezgodnji odhod s tega sveta. Na zadnjem kongresu »športa za vse« v Ljubljani (2023) je bila poleg drugih vsebin obravnavana navedena problematika. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks in med njimi model preventivne zdravstvene obravnave v ambulanti družinske medicine z vključevanjem kineziologa kot standardnega člana zdravstvenega tima. Ta poleg že omenjene celostne obravnave pacienta vključuje tudi ukrepe s področja telesne vadbe. Posebej je bilo opisano tudi delo kineziologa v Centru za krepitev zdravja.

Naj v sklepnem delu navedem še izjemno sožitje in ustvarjalno sodelovanje med že prej omenjenimi strokovnjaki medicine in športa v ambulanti družinske medicine v Žireh, ki ga uspešno vodi že omenjeni zdravnik dr. Jaka Strel. Zglede torej imamo. Navedene izkušnje in spoznanja bi zato ob prenovi zdravstvenega sistema lahko vključili v zdravstvene domove in ambulante družinske medicine širom po Sloveniji. Hvaležnost vključenih pacientov v tako obravnavo bi bila kmalu vidna.