Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Viri za najčistejšo elektriko so obnovljivi

Elektrika iz hidroelektrarn ter iz vetrnih elektrarn in fotovoltaike (modra elektrika) je najčistejša.
Vsako elektrarno za proizvodnjo modre elektrike je treba gledati kot večjo ali manjšo vrtino zelo, zelo dobre nafte.Foto BlaŽž Samec
Vsako elektrarno za proizvodnjo modre elektrike je treba gledati kot večjo ali manjšo vrtino zelo, zelo dobre nafte.Foto BlaŽž Samec
ing. mag. Pawel P. PremrlLjubljana
30. 1. 2020 | 05:00
4:05
Matej Huš v prispevku z naslovom Ni vsaka nafta slaba nafta (Delo, 23. januarja, stran 13) zelo realistično opiše sedanje stanje, kako CO2 predelati (sintetizirati) v nafto, ki ni slaba. Tu nimam nobene pripombe.

Ker pa je v Sloveniji obilo vodotokov pa tudi jezer in je na območju naše domovine tudi razvodje med Jadranom in Črnim morjem in ker je elektrika iz hidroelektrarn ter iz vetrnih elektrarn in fotovoltaike (modra elektrika) najčistejša – pogonsko sredstvo za vse te elektrarne pa je brezplačno in obnovljivo –, se bom osredotočil na optimalno izrabo ter financiranje teh elektrarn.

Fotovoltaiko si lahko glede cene in modularne (paneli) konstrukcije privošči mnogo privatnikov. V kombinaciji z manjšo vetrnico pa bi bila na območjih, ki so vetrovna, potrebna le manjša baterija za shranjevanje elektrike, da se premostijo ure, ko ni ne vetra ne zadostne svetlobe. Še bolje za lastnika pa je, da se viške pošilja v omrežje, manko pa se jemlje iz omrežja. Tako baterija skoraj ni potrebna, razen če omrežje razpade in ni niti dovolj svetlobe niti vetra. V primeru razpada omrežja pa je električni mrk tudi zdaj. V bolnišnicah in drugih stavbah, ki jim ne sme zmanjkati elektrike, tudi zdaj pomagajo generatorji na motorni pogon, lahko pa bi takšne stavbe imele tudi baterijo in na strehah panele za fotovoltaiko. Velike vetrne elektrarne bi lahko gradili tudi privatniki, združeni v elektrozadruge, in to tam, kjer ne bi vizualno ali s hrupom onesnaževale bivalnega okolja ter kjer so ugodni veterni pogoji.

Voda je življenje. Zato bi akumulacije lahko uporabili za turizem, ribolov, za namakanje – skratka za življenje. Foto Maric Pivk
Voda je življenje. Zato bi akumulacije lahko uporabili za turizem, ribolov, za namakanje – skratka za življenje. Foto Maric Pivk


Manjše hidroelektrarne bi lahko gradili tudi privatniki, in to tam, kjer so zaradi ugodnih pogojev potrebne manjše investicije. Vse oblike elektrarn za proizvodnjo modre elektrike pa bi seveda gradila tudi elektropodjetja – in to elektrarne vseh velikosti in moči. Če bi graditelji dobili še evropska sredstva za brezogljično elektroenergijo, koliko EU nepovratnih (nevračljivih) sredstev za investitorje v brezogljično energijo bi pridobili! Slovenija bi bila kmalu prvak v e-mobilnosti.

Vsako elektrarno za proizvodnjo modre elektrike je treba gledati kot večjo ali manjšo vrtino zelo, zelo dobre nafte. Naša domovina bi lahko energetsko zaradi ugodne lege postala emirat Evrope, samo priložnosti ne smemo spustiti iz rok, kot so politiki in ekonomisti ter pravniki spustili iz naših rok vse ostalo gospodarstvo, ki generira denar. Elektropodjetja, univerza in inštituti pa bi z znanjem morali podpreti graditelje (investitorje) privatnike.

Voda je življenje. Zato bi akumulacije lahko uporabili za turizem, ribolov, za namakanje – skratka za življenje. rad bi opozoril na zelo slabo navado, da se vse mogoči izpusti in odpadki spuščajo in mečejo v vodotoke in jezera. Tu ne gre zgolj za kopičenje nevarnih in motečih snovi v akumulacijah. Vodo iz vodotokov tudi pijemo. Nekateri pravijo, da se voda sama očisti skozi zemljino. To je delno res. Vendar nevarne snovi sčasoma prebijejo vsak, tudi naraven filter. To je mogoče rešiti z umetnimi filtri oziroma s snovmi, ki vežejo nevarne snovi, in se, ko so nasičeni, zamenjajo. Res pa je tudi, da je iz še tako onesnažene ali vezane vode možno dobiti pitno vodo.

Vendar večja ko je onesnaženost vode, dražje je čiščenje, zato vsakič, ko spustite odplake ali odpadke v vodotok, pomislite, koliko evrov ste vrgli v vodotok ali jezero.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine