Fotovoltaični »trnek« je Zens najprej vrgel Šaleški dolini

Ljubljana – Lastniki sončnih elektrarn oziroma končni odjemalci, ki se samooskrbujejo z električno energijo, so lahko vsaj še dve leti mirni. Na Agenciji za energijo zagotavljajo, da omrežnine vsaj še dve leti ne bodo podražili. Je dveletni zamik dovolj, da v tem času sončna elektrarna »zraste« na Velenjskem jezeru?

Po lanskem protestu Združenja fotovoltaikov Slovenije zaradi nameravanega povišanja omrežnine je tudi Desusov poslanec Ivan Hršak v državnem zboru postavil poslansko vprašanje na to temo. »Država že tako ne izpolnjuje mednarodnih obveznosti glede OVE, obnovljivih virov energije, (do 2020 bi morala zagotoviti 25-odstotni delež v bruto končni rabi, o. p.). Sedaj pa bi zaradi stroškov elektrodistributerjev pri prilagajanju elektrosistema rada obremenila tiste, ki državi pomagajo izpolnjevati njene mednarodne obveze?« se sprašuje Hršak.


 

Primer izračuna omrežnine med 91 in 354 evri

A očitno se je iz »tresenja fotovoltaične gore rodila le – miš«. Po podatkih Agencije za energijo je bilo konec leta 2018 v državi na distribucijsko omrežje priključenih 2190 elektrarn za samooskrbo skupne priključne moči 21.000 kilovatov oziroma v povprečju moči deset kilovatov vsaka. Uradnega podatka za 2019 ni, ocenjujejo pa, da smo imeli že štiri tisoč tovrstnih elektrarn.
Na Agenciji so naredili naslednji izračun višine omrežnine: ob predpostavki, da je odvzeta električna energija iz omrežja enaka oddani, bi omrežnina za leto 2019 znašala 91,05 evra. Gre zgolj za plačilo fiksnega dela omrežnine. Če odjemalec porabi več energije, kot je v omrežje odda, pa plača tudi variabilni del. Agencija navaja izračun omrežnine odjemalca s samooskrbno napravo, ki ima obračunsko moč deset in priključno moč sedemnajst kilovatov ter lahko priključi elektrarno moči 13,6 kilovatov. Ta na leto v 1050 urah proizvede približno 14.000 kilovatnih ur električne energije. Če je iz omrežja prevzame polovico, znaša razlika 7000 kilovatnih ur, kar pomeni, da bi moral odjemalec v 2019 plačati tudi 263 evrov variabilnega dela omrežnine. Njegova skupna omrežnina za 2019 bi znašala 354 evrov.
 

Sončne elektrarne na Velenjskem jezeru?

Darko Fius iz Združenja za elektroenergetsko neodvisnost Slovenije (Zens) premajhno zanimanje slovenskih vlagateljev v fotovoltaiko razume: »Ekipa štirih tehnikov postavo povprečno sončno elektrarno v šestih urah, z mehkim administrativnim delom pa se ukvarjamo dva meseca.« Po njegovem so prek 120 milijonov evrov vredne podpore rabi fosilnih energentov vredne premisleka, ali jih ne bi bilo bolj racionalno investirati v OVE. Zens je »trnek« najprej vrgel Šaleški dolini - velenjskemu županu Bojanu Kontiču. »Površini obeh Velenjskih jezer sta mrtev kapital /…/, zapuščino pretekle dobe pa lahko produktivno izkoristimo,« je prepričan Fius. Po grobih ocenah je na obeh jezerih, skupne površine dobrih 250 hektarov, mogoče zgraditi sončno elektrarno, ki bi dajala 230 gigavatnih ur energije. Za primerjavo: Teš je letno proizvede okrog 3800 gigavatnih ur. Sončna elektrarna tudi ne bi motila pridobivanja lignita, najem površin pa znaša približno odstotek od prodaje električne energije.



A očitno bo tudi v tem primeru potrebne še veliko »mehke administracije«. Kot pravi prvi mož Premogovnika Velenje Marko Mavec, ne le, da niso seznanjeni z idejo o plavajočih sončnih elektrarnah, temveč tudi niso pristojni za upravljanje vodnih površin v Sloveniji ...