Vihar okoli Blejskega gradu (2)

Kot državni sekretar, odgovoren za področje kulturne dediščine, stvarnega premoženja in investicij, predvsem pa tudi kot domačin z Bleda, se zavedam globokih čustvenih vezi, ki jih Blejci gojimo do Blejskega gradu, nedvomno enega izmed simbolov skupne slovenske identitete. Blejci so skozi zgodovino dokazali, da znajo z gradom skrbeti odgovorno in z vizijo, kar je omogočilo, da je grad ohranil svoj čar in privlačnost. Danes, ko je Blejski grad v lasti države, pa moramo kot odgovorni upravljavci nacionalne dediščine skupaj zagotoviti, da se bo z njim upravljalo v korist vseh državljanov – pregledno, pravično in v skladu z veljavno zakonodajo, tako kot z vsemi kulturnimi spomeniki v Sloveniji.

V zvezi s tem želim nasloviti pomisleke, izražene v prispevku gospe Sonje Dornik 13. aprila v Pismih bralcev na 7. strani Dela, in pojasniti ključne točke potrebnih sprememb pri upravljanju Blejskega gradu.

Najprej moram poudariti, da so vse predlagane spremembe upravljanja Blejskega gradu usmerjene k večji zakonitosti in pravilnosti upravljanja z gradom kot lastnino naše države in objektom, pomembnim za lokalno skupnost na Bledu. To ni želja, ki bi jo želelo uresničiti ministrstvo, ampak nujnost, s katero je občina Bled že dolgo seznanjena in izhaja iz potrebe po uskladitvi z veljavnimi zakonskimi predpisi. V preteklosti je, na žalost, zaznati tudi nepravilnosti pri ravnanju s sredstvi, pridobljenimi na Blejskem gradu. Med njimi so primeri, ko prihodki od vstopnin in najemnin niso porabljeni namensko, za vzdrževanje ali izboljšanje gradu, kot to zahtevajo predpisi. Nenamenska poraba sredstev vključuje več projektov, ki niso neposredno povezani z ohranjanjem ali promocijo gradu ali so celo namenjeni pokrivanju postavk, ki bi jih moral zagotavljati občinski proračun, celo za nakup zemljišč in objektov na Bledu, ki niso povezani z gradom. To je v hudem nasprotju z zakonom o javnih financah, ki jasno določa, da morajo biti prihodki od državnega premoženja namenjeni vzdrževanju tega premoženja.

Kot Blejec zelo dobro razumem čustvene odzive mnogih in spoštujem globoko povezanost Blejcev z gradom. Vendar je dolžnost vseh nas, na nacionalnem in na lokalnem nivoju, tako lastnikov kot upravljavcev, da kot skrbniki nacionalne dediščine zagotovimo, da se sredstva, ustvarjena na Blejskem gradu, porabljajo na način, ki bo transparenten in usmerjen v skrbno ohranjanje in predstavitev gradu. Urejanje razmerij vključuje vse deležnike, tudi Narodni muzej Slovenije, ki je na Bledu prisoten od povojnih let, ko so skupaj z občinami poskrbeli za prve posege, namenjene ohranitvi in oživitvi gradu. Naš cilj je, da se pridobljena sredstva vračajo v lokalno skupnost skozi kakovostne, sodobne in privlačne vsebine, ki bodo obiskovalcem Blejskega gradu omogočile globlje razumevanje njegove bogate zgodovine.

V dosedanjih prispevkih v medijih je bil žal izpostavljen le 18-odstotni delež vstopnin, ki naj bi ga v skladu s predlogom posodobitve pogodbe prejelo ministrstvo, namesto da bi z vsem tem prosto razpolagal lokalni zavod za kulturo. Namen te delitve nikakor ni odvzeti sredstva lokalni skupnosti, temveč je mehanizem, ki naj zagotovi, da so tako odgovornost kot sredstva pravično porazdeljena med lastnika in upravljavca, ki jih bosta skupaj na pregleden način namenjala za vzdrževanje in dejavnosti na gradu.

Naj ob koncu poudarim še, da je cilj ministrstva za kulturo sodelovati z lokalno skupnostjo in z občino doseči najboljši možen način za upravljanje tako dragocenega kulturnega spomenika, kakršen je Blejski grad. Pogovori z županom Antonom Mežanom in ekipo potekajo konstruktivno. Zato verjamem, da bo tudi v prihodnosti upravljanje z Blejskim gradom v vseh vidikih lahko v ponos vsem in zgled tudi drugim. Tudi kar se tiče pravne urejenosti odnosov. To lahko zagotovimo le z medsebojnim sodelovanjem, ki mora v prvi vrsti temeljiti na spoštovanju veljavnih zakonov. Le tako bo Blejski grad še naprej stal v ponos vseh nas, sedanjih in prihodnjih generacij.