Muzeji in zeleni prehod

V Sloveniji smo o vplivih podnebnih sprememb na naravno in kulturno dediščino začeli govoriti razmeroma pozno. Šele ko so nas doletele ujme velikih razsežnosti.

Partizanska bolnica Franja je bila julija 2023 hudo poškodovana zaradi poplav in neviht. V Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja s tem v seznam svetovne dediščine vpisanim kulturnim spomenikom, se zavedajo pomembnosti načrtov kriznega upravljanja in ukrepov, ki morajo slediti zeleni preobrazbi družbe. Avgusta lani so tudi Mežiško dolino na Koroškem zajele obsežne poplave in med ogroženimi so bili zgodovinske stavbe vaških in mestnih jeder, kulturni spomeniki in muzejske zbirke. Na muzejskem območju Stare železarne na Ravnah je v celoti poplavilo »štauharijo«, nekdanjo krčilno kovačnico s stalno muzejsko postavitvijo. Reševanje kulturne dediščine je potekalo ob pomoči štaba Civilne zaščite, občinske uprave in prostovoljcev iz vse Slovenije, med njimi tudi kolegov muzealcev in ICOM Slovenija.

Četudi nam teče voda v grlo, so muzeji in galerije še vedno prizorišča spopadov med različnimi idejami, v kolikšni meri se morajo postaviti na stran teh, ki se borijo proti podnebnim spremembam, in v kolikšni meri so na strani varovanja kulturne dediščine. Mnenja so razdeljena, tako na strani javnosti kot na strani muzejev samih. Zatorej gre za nov izziv, kako delovati na stičišču teh različnih zahtev in interesov. Nick Merriman, ugledni britanski muzeolog in zagovornik trajnostnega razvoja, meni, da je bil v preteklosti eden od grešnih kozlov izključevanje naravnega sveta iz muzejske teorije in prakse. Ločitev narave od kulture je privedla do tega, da se je prirodoslovna zgodovina predstavljala v posebnih muzejih, stran od prikazov človeških kultur. Zaradi te ločitve muzeji še danes prikazujejo predmete, ki so bili nekoč izdelki industrijske proizvodnje. Včasih so razstavljene tudi živali in rastline, iz katerih so bili narejeni ti izdelki, vendar ni ne duha ne sluha o izvoru in procesih, ki so privedli do izdelkov na prodajnih policah. Večina okoljevarstvenikov se zato strinja, da se je mogoče spopasti s podnebnim zlomom le s sočasnim reševanjem socialnih in gospodarskih vprašanj

Večina muzejev se sicer zaveda pomena varovanja okolja, ima tudi zamisli in načrte recikliranja in zmanjšanja porabe energije, na splošno pa posluje kot običajno, vendar bolj trajnostno. Foto Črt Piksi

Kaj lahko muzeji storijo za premagovanje kritičnih razmer? Na konferenci o podnebnih spremembah (Cop28) v Dubaju so britanski muzeji objavili skupno izjavo, v kateri so poudarili nujnost zmanjšanja ogljičnega odtisa muzejev in, kar je še pomembneje, etično obveznost širšega reševanja tega vprašanja. Trenutno muzeji pomembno prispevajo k onesnaževanju zaradi okolju neprijaznih praks, ki zahtevajo, kot je poudarjeno v izjavi Združenega kraljestva, popolno prenovo upravljanja, logistike in materialov. Center za tehnologije kulturne dediščine Italijanskega tehnološkega inštituta (CCHT-IIT), Rijksmuseum in Univerza v Amsterdamu ter CNRS – École Normale Supérieure de Paris-Saclay so decembra 2023 pripravili prvi manifest za trajnostno ohranjanje kulturne dediščine. Vključuje deset točk, ki predstavljajo načrt za opredelitev ključnih ukrepov za doseganje bolj ekološkega ohranjanja evropske dediščine. Gre za vzpostavitev meril, ki opredeljujejo, kaj je zeleno, zato da se da prednost kritičnim potrebam, povezanim z izvedljivostjo, stroški, strupenostjo, reverzibilnostjo in porabo energije.

Kako se v muzejih lotevati ekoloških praks recikliranja? Projekt Valovanje v Galeriji Jakopič (MGML) v Ljubljani je dober primer trajnostne, vključujoče in okolju prijazne razstavne prakse. Za razstavo so ponovno uporabili obstoječe materiale iz galerijskega skladišča in odpadne materiale ter fotografije iz depoja agencije NOOR Images, ki je sodelovala pri projektu. Sredstva so namesto v nove materiale usmerili v ustvarjalno delo umetnikov.

Kako nas lahko tradicionalna znanja in prakse naučijo spoštljivega odnosa do narave, je nakazala razstava Lizbonski zelenjavni vrtovi: od srednjega veka do 21. stoletja. To je projekt, ki ga je pripravil Mestni muzej v Lizboni, osredotočal pa se je izključno na trajnost mesta. Da lahko tradicija pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa, so prepričani tudi v barcelonskem zgodovinskem mestnem muzeju (MUHBA) in to tezo so podkrepili z razstavo s pomenljivim naslovom Hranjenje Barcelone: preteklost in sedanjost mestnega prehranskega modela, ki gleda v prihodnost. Menijo, da si med vidiki, ki bi lahko največ prispevali k stabilizaciji ali izboljšanju indeksov trajnosti, nedvomno zasluži mestni prehranski model in njegov ekološki odtis. Tradicionalna znanja in prakse so del trajnostnega turizma in muzeji lahko postanejo gonilna sila. To je mogoče doseči z izobraževanjem obiskovalcev o ohranjanju lokalnega okolja in kulture, spodbujanjem lokalnih obrtnikov in ponudnikov hrane ter izvajanjem turističnih programov, ki spoštujejo naravne in kulturne vrednote destinacije.

Večina muzejev se sicer zaveda pomena varovanja okolja, ima tudi zamisli in načrte recikliranja in zmanjšanja porabe energije, na splošno pa posluje kot običajno, vendar bolj trajnostno. Toda to ni dovolj. Zakaj muzeji tako težko preidejo iz produktnega modela na model vplivov in posledic?

Po prepričanju že omenjenega britanskega muzeologa potrebujemo novo vizijo za muzeje, ki bo nevtralna glede ogljika in onesnaževanja ter biotsko raznovrstna. Obrat k naravi in okolju bo muzejem omogočil, da se posvetijo zgodovinskim koreninam trenutne podnebne in ekološke krize ter prepoznajo, da jih kot dolgoročne javne ustanove etično zavezuje, da se dejavno in neprestano ukvarjajo s temi vprašanji. Muzeji se bodo morali veliko bolj osredotočiti na rezultate, na primer na to, kako se njihovi obiskovalci lahko opolnomočijo za sprejemanje pozitivnih ukrepov. V Podnebnem muzeju v New Yorku, prvem tovrstnem muzeju v ZDA, so si zastavili prav ta cilj: potegniti zaskrbljeno, a tiho večino obiskovalcev iz spirale nemoči k dejanjem. Delujejo kot aktivistični muzej, saj ustvarjajo prostore za aktivno državljansko udejstvovanje kot ključno metodo za spopadanje s podnebnimi spremembami. Obiskovalce opolnomočijo, kako biti zagovornik sprememb. Razstava, postavljena leta 2019, se zaključi z zgovornim naslovom Ukrepanje. Na njej ljudje lahko izvedejo eno ali več akcij: se pogovarjajo z ljudmi, podpišejo peticijo, pokličejo lahko svoje kongresnike, naj sprejmejo zavezo o nefosilnih gorivih, ali pa se lahko pridružijo podnebni organizaciji.

Konec maja se bodo v okviru mednarodne poletne šole muzeologije v Pokrajinskem muzeju v Kopru (na fotografiji) srečali, izmenjali izkušnje dobre prakse in odgovarjali na zgoraj postavljena aktualna vprašanja muzejski strokovnjaki, muzealke in muzealci ter študenti iz Albanije, Avstrije, Danske, Hrvaške, Italije, Slovenije, Srbije in Ukrajine. FOTO: Dušan Grča

Ali so muzeji lahko zeleni v pogojih sovražnosti? Zdi se, da v razmerah vojaškega spopada problemi preživetja in samoohranitve pridejo v prvi plan, ne pa zaščita okolja. To ni vedno tako, saj evropski pogled razvoja Ukrajine zahteva več dolgoročnih strategij na področju ekologije. Zato bi morali ukrajinski muzeji že razmišljati o zeleni poti. Eksplozija hidroelektrarne Kahovka je povzročila veliko število hudih posledic za okolje. Pomanjkanje oskrbe z vodo v nekoč močnih kmetijskih regijah je prisililo ukrajinske kmete, da orjejo nova območja na mestih, kjer je voda. Zato so potrebne predhodne arheološke raziskave teh regij, ki jih pogosto izvaja muzejsko osebje.

Konec maja se bodo v okviru mednarodne poletne šole muzeologije v Pokrajinskem muzeju v Kopru srečali, izmenjali izkušnje dobre prakse in odgovarjali na zgoraj postavljena aktualna vprašanja muzejski strokovnjaki, muzealke in muzealci ter študenti iz Albanije, Avstrije, Danske, Hrvaške, Italije, Slovenije, Srbije in Ukrajine. Šolo že petnajstič organizira Forum slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani v sodelovanju z Evropsko muzejsko akademijo, Pokrajinskim muzejem Koper in ICOM Slovenija. Pričakujemo ustvarjalen dialog in korak naprej pri zavzemanju za zeleni prehod na področju kulture, tudi muzejev in galerij.