Ograditev blejske vile na račun davkoplačevalcev?

Na Bledu so zgradili več deset metrov dolg in dva metra visok kamnit zidu vzdolž državne ceste v smeri Bled - Bohinj, na odseku ob južni jezerski obali. Gradnja zidu je pritegnila pozornost domačinov. Poizvedovanja so razkrila, da sta investitorja DRSI in lastnica Vile Viktorija, ki naj bi bila tudi pobudnica za gradnjo. Vila je leta 2017 za ceno več kot milijon evrov menjala lastnika, ki je zdaj firma Globalni investicijski partner d.o.o.

Območje prostorskih dominant Ambient Bled

Vila Viktorija je ena od starih blejskih vil, ki so prepoznavna značilnost Bleda. Gre za registrirano kulturno dediščino. Nahaja se v parkovnem gozdu pod hribom Straža, pod postajo žičnice. V severnem delu nepremičnina meji na državno cesto. Gre za območje prostorskih dominant Ambient Bled in vplivno območje kulturnih spomenikov državnega pomena – Blejski grad in otok. Vplivno območje je določeno predvsem z zgodovinskega, prostorskega in simbolnega vidika, zato morajo biti posegi v prostor prilagojeni celostnemu ohranjanju: ohranja se prostorska integriteta, privlačnost in dominantnost dediščine. Pobočen teren, ki se je pred zgraditvijo zidu kot odprt prostor preko ceste spuščal vse do vodne površine, je bil nasut v višini zidu – ob cesti kar dva metra visoko.

Ob nameravanih posegih v ta prostor je sicer treba upoštevati omejitve, ki izhajajo iz pravnih režimov varstva kulturne in naravne dediščine. S tem je bil kupec nepremičnine seznanjen. Lastnik vile bi moral za gradnjo zidu pridobiti gradbeno dovoljenje, mnenje in pogoje soglasodajalcev ter upoštevati izvedbene akte občine. Na pretkan način je zaobšel vse potrebne postopke in v navezavi z DRSI se je zid zgradil kot »ukrep po načelu vzdrževalnih del v območju javne ceste v javno korist«, za kar pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna.



Na vprašanja, naslovljena na resorno ministrico, je odgovoril direktor DRSI g. Topolko. Iz odgovora je razbrati, da je ukrep izvedbe zidu preventivne narave. Preprečeval naj bi drsenje zemljine z brežine na vozišče. Šlo naj bi za izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste. Poudarja varnost pešcev, še posebno otrok. Kakšna hipokrizija!

Objektivno dejstvo je, da od izgradnje ceste leta 1949 brežina nad cesto nikoli ni ogrožala prometne varnosti ali stabilnosti cestišča. Gre za stabilen teren. Problem, da ob močnem deževju nekaj zemlje naplavi na rob cestišča, je prisoten tudi v nadaljevanju ceste v smeri Mlina, kjer se gozd spusti vse do ceste. Ali bodo tudi tam zgradili dva metra visok zid? Varnost pešcev se z zidom v ničemer ne izboljša. Kjer se pot odcepi od državne ceste, je dvometrski zid varnost udeležencev v prometu še poslabšal. Kolesarjem in voznikom iz bohinjske smeri je popolnoma zastrl pogled na območje ob odcepu stranske poti. Pešci, ki dostopajo do objektov pod Stražo, morajo prečiti državno cesto. Gre za tvegano početje, saj cesta ni opremljena niti s talnimi označbami niti z ustrezno signalizacijo.

Upravičevanje gradnje zidu z vzdrževalnimi deli v javno korist je v posmeh dejstvu, da se le streljaj dlje v smeri proti Bohinju na objezerski strani iste ceste poseda pločnik, ki je del sprehajalne poti okoli jezera. Pot je med najbolj frekventnimi na Bledu. Ogrožena sta varnost pešcev in stabilnost cestišča. Je že res, da pločnik znotraj naselja vzdržuje občina, toda vzrok za posedanje je prometna obremenitev na državni cesti. Davkoplačevalski denar, ki ga je DRSI trošil za gradnjo zidu, bi bil smotrneje porabljen za sanacijo pločnika.

Zid služi ograditvi zasebnega zemljišča

Evidentno je, da namen »izvedbe varovalnega zidu ob državni cesti«, ki na obeh koncih sega nekaj metrov globoko na zasebno zemljišče, ni v javnem interesu, temveč služi ograditvi zasebnega zemljišča. Nekaj zelo gnilega je v deželi kranjski, da vplivni bogati v španoviji z državo (DRSI) in mimo občine lahko posegajo v prostor, ne oziraje se na omejitve, katerih namen je, da se ohrani avtentična podoba Bleda.

Primer kaže, da vsi varstveni režimi ne morejo biti nadomestek za moralo. Neodzivnost občine v zadevi ni nič drugega kot podpora početju investitorjev. Posipanje s pepelom, češ, da »občina s projektom ni bila seznanjena« (izjava župana na seji OS, 19. februarja letos) niti župana niti direktorja občinske uprave (OU) ne odvezuje dolžnosti, da ukrepata. Ali pa bomo dopustili, da bodo prostorsko politiko Bleda določali vplivni bogati, ki prostor oblikujejo po svoji podobi in interesih? Ali smo v občini še gospodar na svojem?

V zadnjih dveh mandatih se je pokazalo, da sta bila župan J. Fajfar in direktor OU M. Berčon v zadevah poseganja v prostor zelo naklonjena kapitalskim interesom in sta ob tem zanemarjala javni interes. To med ljudmi povzroča ogorčenje. Lokalna oblast izgublja verodostojnost. Tudi po volitvah njun tandem ostaja na položaju in bo tudi v tem mandatu nad Bledom visel kot Damoklejev meč razvrednotenja prostora.

Potrebna bo velika čuječnost.

Povezane vsebine

Črna gradnja je le zid na spornem parkirišču