Unesco, Plečnik in »ljubljanski šport«

Osnovni ljubljanski šport je strah pred praznim prostorom (Horror vacui). Takoj ko katerikoli trg mesta uredimo, ga natlačimo s kioski za pijače in čevapčiče, z mizami, klopmi in stoli (Prešernov trg). V nedavni preteklosti smo Trg republike tik pred parlamentom spremenili v hokejski stadion in postavili pred drog s slovensko zastavo nekaj zelenih plastičnih WC-kabin.

Park Zvezda ima vedno manj dreves, trave in peska. Lahko je drsališče z ledenimi stezami med drevjem, tržnica, gostilniški vrt.

Kongresni trg z Zvezdo, Tromostovje in še kakšno Plečnikovo delo nam je uspelo uvrstiti med svetovna čudesa urbanizma, arhitekture in sobivanja s človekom. Večne igre komercialistov in njihovih podpornikov tja ne sodijo. Celo prepovedane so z zakoni in odloki. Brezobzirna komercializacija lahko pripelje do izbrisa Plečnikove Ljubljane z Unescovega seznama. Ali si to želimo?

Posamezniki želijo nov spektakel. Na stisnjeno jedro Zvezde, kjer je že plastificiran pesek, bi radi nasuli rdeč pesek. Podobni poskusi z mivko in odbojko, košarko na poševnini Kongresnega trga ter dvigali z visečo restavracijo, zimske radosti med platanami in kopica drugih neumnosti nas niso izučili. Kam bi del, se sprašujejo komercialisti, ko konservatorji in meščani nasprotujejo brezobzirnežem.

V širšem jedru mesta, za Bežigradom, ob tem pogosto sameva velika dvorana Gospodarskega razstavišča. V dvorani so starejše generacije spremljale košarkarske tekme ali koncerte Louisa Armstronga, ne da bi morali za to razpenjati platnene ali drugačne strehe, nasipavati pesek in graditi tribune.

Nedaleč se že več desetletij brez namembnosti stara Bežigrajski stadion. Arhitekt Plečnik s sodelavci ga ni načrtoval (samo) za nogometaše. Bil je površina za zborovanja, maše na prostem, za telovadbo in pogosto tudi za koncerte. Tribune večinoma še stojijo, opečna ograja ne bi bila prizadeta, prav tako ne vhodno stebrišče. Arena v sredini je prosta, uravnana, brez kandelabrov ali dreves. Nasipavanje peska za tenisačice, mivke za odbojko ali oblikovanje ledene ploskve bi bilo brez večjih težav usklajeno z obstoječim varstvenim režimom. Bilo bi manj moteče, cenejše, v skladu s prvotno namembnostjo, pa še več gledalcev bi se lahko zbralo za Bežigradom.