Vrtove ob Plečnikovem stadionu tudi višje sodišče prisodilo Fondovim blokom

Višje sodišče je v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča, ki so ga prebivalci naselja Fond začeli jeseni 2009, zavrnilo pritožbe nasprotnih strani in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je tudi parcelo z vrtovi prisodilo naselju Fond, je v imenu prebivalcev Fondovih blokov sporočila Karmen Stariha.

Višje sodišče je v prav vseh točkah zavrnilo pritožbi in je potrdilo dosedanje ugotovitve ter odločitve. »S to odločitvijo Višjega sodišča je sklep o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča postal pravnomočen, etažni lastniki v Fondu pa smo tudi formalnopravno postali lastniki skupnih zemljišč v naselju.« Pritožba na sklep v okviru rednih pravnih sredstev ni več možna, nasprotna stran ima le še možnost vložitve predloga za dopustitev revizije. 

Kot je v sporočilu za javnost zapisala Stariha, so stanovalci odločitve zelo veseli. To namreč zanje pomeni potrditev upravičenosti in pravilnosti njihov skoraj 15-letnih prizadevanj za ohranitev svoje lastnine in kakovosti bivanja v naselju. Pričakujejo tudi, da to pomeni zaključek projekta BŠP in razbremenitev pritiskov, ki so jih bili deležni v časih, ko so se zavzemali za svoje legitimne pravice. 

»Hkrati za nas kot neposredne sosede in prebivalce soseske ostaja zelo pomembno vprašanje usode Plečnikovega stadiona. Pričakujemo, da bo odločitev višjega sodišča pozitivno vplivala na reševanje Plečnikovega stadiona, na način, ki bo omogočal, da se ga čim prej, kot to zahtevajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine, obnovi v izvirni, Plečnikovi obliki in z ustreznimi namembnostmi vrne v javno uporabo,« je v imenu prebivalcev Fondovih blokov zapisala Stariha.

Poslovnež Joc Pečečnik se je s prejšnjim ministrom Vaskom Simonitijem že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Kot je pred časom povedal za Delo, je tudi novi ministrici za kulturo Asti Vrečko in premierju Robertu Golobu »poslal jasno sporočilo, da je pripravljen prodati, če želi država kupiti.« Vendar je ministrstvo pod vodstvom Aste Vrečko glede Plečnikovega stadiona zavzelo stališče, da bi bilo bolje, če bi ga odkupila lokalna skupnost.

»Na ministrstvu za kulturo menimo, da bi bila najbolj optimalna rešitev, da bi stadion zaživel kot del mestne športnorekreacijske in kulturne infrastrukture, zato državno lastništvo Plečnikovega stadiona ni najbolj ustrezna rešitev. Država pa bo pomagala zagotoviti finančno pomoč za prenovo Plečnikove dediščine, v skladu s konservatorskim načrtom,« so danes zapisali za STA.

Oktobra je tudi potekal sestanek med predstavniki ministrstva za kulturo in Mol. Kot so za STA pojasnili na Mol, je župan Zoran Janković predlagal dve možnosti, in sicer da ministrstvo stadion odkupi ali da naredi vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ministrica Vrečko je tedaj »omenila še tretjo možnost, ki je pa ni pojasnila,« so zapisali na Mol in dodali, da je bilo to tudi zadnje srečanje med ministrico in županom, stališče ministrstva pa so označili za »prelaganje bremena na lokalno skupnost«.

Na ministrstvu za kulturo so za STA zapisali, da je bil Plečnikov stadion med temami delovnega sestanka glede odprtih vprašanj in aktivnosti s področja kulture, dediščine in prostora. Strani sta si izmenjali mnenja o projektu in odgovornostih lastnikov, a sklepov ni bilo. Dodali so, da je s predstavniki družbe BŠP usklajen termin za sestanek.

Ministrstvo za kulturo je tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) naročilo izdelavo novelacije konservatorskega načrta, ki naj bi pokazala, kolikšen delež spomenika je v slabem stanju, koliko je uničenega in kaj je mogoče restavrirati. Kot je minuli četrtek poročal Dnevnik, je Restavratorski center po natančnem pregledu stanja Plečnikovega stadiona ugotovil, da je dobro ohranjenega okoli 53 odstotkov spomenika, slabo ohranjenega ali neohranjenega oziroma celo uničenega pa skupaj 47 odstotkov.

Na ministrstvu so za STA še zapisali, da so želeli z elaboratom »pridobiti verodostojne strokovne podatke, na podlagi katerih bo možna relevantna razprava vseh o možnih scenarijih prenove in oživitve stadiona na način, da se Plečnikova dediščina primerno ohrani za sodobne potrebe skupnosti«. Dodali so, da je prenova, ki bi ohranila Plečnikov stadion v izvirni arhitekturni obliki, ocenjena na dobra dva milijona evrov.

Za STA so na ZVKDS pojasnili, da je bila novelacija konservatorskega načrta zastavljena večfazno. V elaboratu prve faze z naslovom Analiza obstoječega stanja in usmeritve za prenovo spomenika so zajeti: ocena obstoječega - materialno stanje spomenika, projektantska ocena stroška restavratorskih del za povrnitev stadiona v izvorno stanje, predstavljeni so nekateri novi umetnostno-zgodovinski vidiki in prvič so obravnavani krajinsko-arhitekturni elementi. Šele v drugi fazi bo, če bo tako odločilo ministrstvo ali lastnik, pripravljen izvedeni del.