Neomejen dostop | že od 9,99€
V sredo, 1. februarja, se je na Brdu pri Kranju srečala vladna koalicija.
Razprava je potekala predvsem o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Izhodišče za razpravo je namreč bilo, da se med najnižjo in najvišjo plačo določi razmerje 1 proti 7. Kot sem takrat slišal po radiu, je premier Golob dejal, da koalicija ne zapira vrat za rešitve, ki bi lahko bile boljše.
Naj povem, da poznam boljšo rešitev. Kot prvo bi se koalicija morala spopasti z dejstvom, da produktivnost javnega sektorja strmo pada od takrat, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU. Število zaposlenih se namreč vsako leto povečuje, količina in kakovost storitev pa se celo zmanjšujeta. Samo v zadnjih letih, in sicer od leta 2015 do leta 2023, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za dobrih 21.000 oseb, zato zdaj znaša stalež zaposlenih približno 189.000 oseb (Delo, 1. februarja, stran 3). Torej se je koalicija lotila problematike javnega sektorja na napačnem koncu. Šele ko bi jim uspelo zmanjšati število zaposlenih na ustrezno raven, bi se lahko začeli pogovarjati o višjih plačah.
Zahtevati višje plače na račun manjše produktivnosti je absurd, ki je skregan tudi z najmanj pametno pametjo. Kot da bi bili, denimo, v meni geografsko bližnjemu Gorenju delavci dodatno bogato nagrajeni zato, ker bi namesto štirih izdelali le tri pralne stroje enake ali celo slabše kakovosti. Dr. Golob bi kot nekdanji vrhunski menedžer to moral vedeti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji