Spreminjanje mednarodnih zdravstvenih pravil

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je posebna agencija Združenih narodov, katere vloga postaja skrb vzbujajoča, kar utemeljujemo v nadaljevanju.

V nasprotju s pričakovanim večinskim financiranjem držav članic predstavlja več kot 80 odstotkov sredstev WHO zasebni kapital, ki tudi narekuje porabo. Med največjimi donatorji so farmacevtske družbe in GAVI, mednarodna aliansa za izboljšanje dostopa do cepljenja, ustanovljena leta 2000.

Skladno s pogojevanjem financiranja je tudi razumeti sporno ravnanje med minulo epidemijo, v kateri je WHO promovirala cepljenje z nepreverjenimi cepivi, zatirala druge možnosti zdravljenja, ki so se izkazale za učinkovite, in izvajala doktrino samo s cepljenjem pridobljene imunosti. Države so se tega večinoma držale, tako v Sloveniji preboleli niso mogli pridobiti potrdila PCT (prebolel, cepljen, testiran), temveč so jih silili v cepljenje, o čemer smo pred kratkim lahko brali tudi v časopisu Delo.

Na 75. skupščini WHO 24. maja 2022 so bili predloženi amandmaji na mednarodni zdravstveni pravilnik (International Health Regulations – IHR), skupaj 300 amandmajev. Kljub temu da bi morala po pravilih javna razprava trajati štiri mesece, so amandmaje le tri dni kasneje sprejeli. Predvideno je, da bodo začeli veljati s tihim privoljenjem držav članic (silent consent), kdaj točno, pa ni povsem jasno.

Mednarodna zdravstvena pravila (IHR, 1969) so operativni instrument mednarodnega delovanja in pooblastil WHO in se od leta 2005 rapidno spreminjajo v tako velikem obsegu, da je preglednost tako rekoč nemogoča.

Leta 2005 se je spremenila definicija pandemije, tako za razglasitev svetovne pandemije ni več potrebna izpolnitev pogoja smrtnosti; dovolj je, da se bolezen širi po svetu. Leta 2014 so pravila drugič spreminjali in generalni direktor WHO je dobil izjemno široka pooblastila o prodaji cepiv itd. (dotlej je bila potrebna odobritev strokovnega organa WHO). Lani, 27. maja, so torej pravila tretjič spremenili, skrb vzbujajoča pa je zlasti intenca, da naj bi bila priporočila WHO v prihodnje obvezna. Prav tako vzbuja skrb predlog, da bi lahko svetovno pandemijo razglasili že na podlagi predvidene možne pandemije. To možnost naj bi omogočala nova zdravstvena doktrina »Eno zdravje« (One Health), ki združuje zdravje ljudi, živali in narave, kar je popolnoma nestrokovno in negira vsa dosedanja prizadevanja za preprečevanje najbolj razširjenih in smrtnih kroničnih bolezni na svetu, to pa so: rak, srčno-žilne bolezni, diabetes in KOPB.

Velik obseg in vse hitrejši tempo spreminjanja mednarodnih zdravstvenih pravil, ko države članice tako rekoč nimajo več možnosti razprave in dajanja pripomb, nas mora navdajati s skrbjo. Zato predlagamo, da Slovenija zadrži uveljavitev lani sprejetih amandmajev že zaradi formalnih razlogov, in sicer neupoštevanja običajnega roka za njihovo sprejetje. V tem primeru bo dovolj časa, da se ustrezno preučijo vse možne implikacije uveljavitve amandmajev, kar je v nacionalnem interesu držav članic.

Veseli bi bili tudi odgovora Ministrstva za zdravje RS, kdaj so dobili mandat za sprejetje amandmajev in kdaj točno naj bi začeli veljati.

Darja Lovšin, politologinja; Peter Abram, kipar; Branko Gradišnik, pisatelj; dr. Gorazd Kocjančič, filozof; Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.; mag. Vladimir Pirnat, dr. med.; Srečko Šorli, raziskovalec; Esmeralda Vidmar, univ. dipl. teol.; Ira Zorko, arhitekt; Maja Zakotnik, raziskovalk