Spoštovani kolegi menedžerji, saj veste ...

Spoštovani kolegi menedžerji! V zadnjem času ni dneva, da ne bi vsaj eden izpostavil bodisi zahteve po vodenju evidenc za zaposlene bodisi previsoke obdavčitve dela pri nas. Čemu je to potrebno, res ne vem. Evidenca delovnega časa je nekaj, kar smo v vseh vsaj malo organiziranih podjetjih in drugih oblikah gospodarstva že imeli. Ali mi vi, ki veste, »da je to traparija«, lahko poveste, kako sicer ugotavljate, ali zaposleni morda delajo preko predvidenega delovnega časa in so tako (še pet let po nastanku) upravičeni do izplačila nadur? Na RTV smo imeli primer, ko smo morali dopisnici na terenu plačati več sto nadur! Kako jim nadure znotraj obračunskega obdobja kompenzirate, če ne veste, koliko nadur ali manka ur so opravili? Vse to je zakonska materija in za izvajanje potrebujete evidence. Kako boste ugotovili, ali morda nehote ali nevede kršite določila glede števila ur in obveznega počitka? Kazni za vas kot vodilne so zelo visoke!

Seveda vam je znano, da zaposlenim pripadata tudi neobdavčeno nadomestilo za prevoz na delo in neobdavčen regres za malico, ki je prav tako zakonsko določen. Ali vi svojim zaposlenim tega ne plačujete? In, seveda, veste, da za takšno izplačilo mora biti evidenca prisotnosti. Torej gre, seveda, za osnovno poslovno higieno! Sedaj ob elektronskem vodenju to tudi ni noben problem. Ja, seveda, vzame nekaj časa, ampak ne zaradi sedaj vpeljane obveznosti, ampak zaradi poštenega odnosa do zaposlenih in seveda do davkarije. Ampak tu v korist delavcev.

Ne razumem tudi, da ne vidite, da so se sestavljavci zakona potrudili in stvari maksimalno poenostavili. Tudi na področju izjem in ob upoštevanju specifike posameznih podjetij in ustanov. Sam se, recimo, na RTV nisem nikoli zavzemal za to, da bi se morali ustvarjalci »štempljati« zaradi ugotavljanja, ali so opravili pričakovanih osem ur. Vedno pa sem zagovarjal, da se »štempljajo«, ko pridejo in ko gredo, ker je to potrebno tudi s stališča požarne varnosti in morebitnih poškodb na delu. Brez problema smo že pred covidom formalno pripravili vse potrebno za delo na domu. Seveda tudi tu ob evidentiranju časa, ko doma res delajo, kajti sicer smo spet pri pomanjkanju nujne evidence za vse pravice in obveznosti zaposlenih in delodajalca. Lahko da ste genialna izjema, vendar sam mislim, da je pošten odnos zaposlenega in delodajalca možen le ob čistih računih pri delovnem času, kar je pač povezano tudi z denarjem. Seveda vzame nekaj časa, vendar je brez tega obračun plač praktično nemogoč. Tam je treba vnesti celo takšne »banalnosti«, kot so dopusti in »bolniške«. V urejenih podjetjih nova ureditev dejansko ne zahteva skoraj ničesar novega.

V zadnjem času ni dneva, da ne bi vsaj eden izpostavil bodisi zahteve po vodenju evidenc za zaposlene bodisi previsoke obdavčitve dela pri nas. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Od kolegov menedžerjev pričakujem, da razumejo zagato inšpektorjev, ki so pogosto nemočno ugotovili, da zato, ker ni niti osnovne evidence, ne morejo kaznovati tistih, ki delavce pač izkoriščajo, da delajo preko zakonskega časa brez plačila nadur, ki kršijo določila o maksimalnem številu ur ali nujnem času počitka. Da torej vsaj osnovne evidence niso naperjene zoper odgovorna podjetja in vas, ampak tiste, ki pač izkoriščajo pomanjkljivosti v zakonu.

Ker je obseg v Pismih bralcev omejen, je zmanjkalo prostora za dokazovanje, da bi dragi kolegi morali vedeti, da ni res, da je pri nas delo nadpovprečno obdavčeno. Lahko rečete, da so stroški dela glede na okolico previsoki, kajti poleg plače moramo zaposlenim in sebi plačati še malico in prevoz na delo, kar seveda stroške dela poveča, ampak ko pogledamo, koliko prejmemo za ta izplačila (torej plačo ter regres za prevoz na delo in prehrano), niso nadpovprečno obdavčene. Bine Kordež je izračunal, da je povprečni mesečni znesek kar 400 evrov (podrobneje v članku v Delu, 8. oktobra 2023), kar bistveno spremni izračun dejanske obremenitve izplačil zaposlenim. Potem je tu še neobdavčeni letni regres do 1900 evrov. Predvsem pa je treba pogledati tudi, kakšne pravice zaposleni dobi – predvsem s prispevkom za zdravstveno varstvo, kjer ob plačilu dopolnilnega zavarovanja (ki bo sicer kmalu postalo obvezno) za storitve ni treba doplačevati. V vseh državah ni tako. In navsezadnje, spoštovani kolegi, ali poznate indekse, ki opredeljujejo kvaliteto življenja v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami? Predvsem zaposleni z višjimi prihodki znajo to še kako dobro ceniti.

Torej, spoštovani kolegi, kaj ko bi bili v svojih izjavah korektni in bi upoštevali vsa dejstva? Vem, da je lepo kazati na požrešno državo, ampak na dolgi rok nam to škodi, kajti tujci res ne vedo, da prejmemo poleg plače še dva mesečna regresa in enega enkrat na leto.