Smučarske skakalnice v urbanem okolju

Smučarske skakalnice v urbanem okolju: oblikovalci smučarskih skakalnic se še zlasti v zadnjih letih soočajo z različnimi problemi, ki še pred kratkim niso bili tako aktualni. Omenjeno se zlasti nanaša na bistveno spremenjene klimatske pogoje – tople zime, pomanjkanje primerne snežne odeje ter vedno večjo splošno vetrovnost. Omenjeni dejavniki tudi pomembno vplivajo na druge aktivnosti na snegu, še posebej na izvedbo različnih smučarskih skakalnih prireditev. Večina organizatorjev omenjene probleme rešuje s stalnimi ali začasnimi protivetrnimi paneli ali zavesami.

Zavedajoč se nekaterih omenjenih problemov so se organizatorji tekem v smučarskih skokih na Holmenkollnu pri Oslu pred kratkim odločili postaviti protivetrne panele od štartne hišice do odskočne mize ter na delu zaletišča od odskočne mize do sredine hrbta skakalnice – ta skakalnica, pod katero je sicer švedski smučarski muzej, je bila zgrajena leta 1892 in od leta 1910 kar 19-krat deležna prenove!

Poseben problem predstavlja umestitev smučarske skakalnice v urbano ali krajinsko občutljivo okolje. V urbanem okolju predstavlja takšno umestitev posebej zanimivo oblikovani štartni stolp smučarske skakalnice Bergisel v Innsbrucku, delo svetovno znane iranske arhitektke Zahe Hadid. Omenjeno umetniško delo predstavlja tudi del razširjene turistične ponudbe mesta Innsbruck. Visoko tehnološko rešitev predstavlja oblikovanje spremljajočih objektov v areni Vogtland v Klingenthalu na jugovzhodu Nemčije s skakalnico (velikost HS 140).

Smučarske skakalnice kot element krajinske podobe: pred nekaj leti je bil zlasti zanimiv še vedno aktualni projekt treh smučarskih skakalnic, »položenih« v naravno okolje v smučarskem središču Wangtiane na severovzhodu Kitajske. Za omenjeno zimsko športno središče je bil razpisan natečaj leta 2006, smučarske skakalnice so bile zgrajene leta 2014, 200 milijonov evrov vredni projekt celotnega smučarskega središča pa je bil zaključen leta 2020. Projektant skakalnic je bil skupaj z drugimi sodelavci tudi nekdanji znani nemški smučarski skakalec Wolfgang Happle.

Inženir Stanko Bloudek je naredil načrt tudi za skakalnico na Galetovem ob Vodnikovi cesti v Ljubljani, na katero zdaj še spominja opečnati stolp. Fotodokumentacija Dela/Muzej športa

Vse omenjene smučarske skakalnice so umeščene v prostor kot deli preoblikovane naravne kulturne krajine, ki s protivetrnimi zaščitami nudijo smučarskim skakalcem čim bolj varne skoke, gledalcem pa v najatraktivnejšem delu spremljanja smučarskega skoka od odskočnega mostu do doskočišča kvaliteten in udoben avditorij kot pomemben element športnega spektakla. Omenjeni del smučarske skakalnice je bil doslej »privilegij« trenerjev in smučarskih sodnikov.

Pričakovani razvoj smučarskih skakalnic v prihodnje: upoštevaje navodila FIS in odbora za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS) je bila priporočena gradnja novih plastificiranih smučarskih skakalnic v urbanih okoljih, čemur že sledi organizacija tekmovanj FIS v poletnem času. Omenjeno priporočilo omogoča spremljanje vrhunskih tekmovanj v smučarskih skokih blizu večjih mest, kjer je večja gravitacija prebivalcev in kjer je večje število šolajočih se otrok, mladine in študentov, ki predstavljajo tako množičnost kot temelj za oblikovanje vrhunskih športnih tekmovalcev. Ob navedenem je pomembna tudi hitra prometna dostopnost do športnih objektov.

Upoštevaje navedena priporočila je bil leta 1990 izdelan Ureditveni načrt za Republiški športni center in mestni prostočasni park Podutik pri Ljubljani. Bogata tradicija smučarskih skakalnic v Ljubljani (Rakovnik, Galetovo, Rudnik, Vižmarje in Mostec) kakor tudi uspešnih tekmovalcev (B. Šramel, B. Rogelj, J. Gorišek, P. Eržen, P. Ulaga, O. Giacomelli, J. in M. Tepeš, brata Oman in drugi) kliče po realizaciji pred leti zanimive pobude.