Rojaki v Italiji: Odprto pismo slovenski javnosti

Petindvajsetega septembra je na parlamentarnih volitvah v Italiji zmagala desnosredinska koalicija, ki jo sestavljajo desnosredinska stranka Naprej, Italija (Forza Italia), desničarska Liga in skrajno desni Bratje Italije (Fratelli d'Italia) z Giorgio Meloni na čelu – ti so prejeli kar 26 odstotkov glasov, Melonijevi pa se nasmiha mesto predsednice vlade. Največja opozicijska stranka, levosredinska Demokratska stranka (Partito democratico), je prejela 19,3 odstotka glasov. Mesto v senatu si je v vrstah te stranke zagotovila tudi slovenska senatorka, Tržačanka Tatjana Rojc.

Giorgia Meloni se je v obdobju tik pred volitvami javno sicer ogradila od fašizma in obsodila fašistično ideologijo, a že bežen pogled v vrste njenih poslancev in senatorjev ponuja drugačno sliko. Mlada Giorgia Meloni je že leta 1996 v francoskem televizijskem dnevniku Soir 3 dejala: »Mussolini je bil dober politik. Vse, kar je naredil, je naredil za Italijo. V zadnjih petdesetih letih ni bilo nobenega njemu podobnega politika.« Svojo stranko je Giorgia Meloni ustanovila leta 2013. Bratje Italije so se odtlej vedno imeli za naslednike neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja (Movimento Sociale Italiano), ki ga je nekoč vodil pokojni Giorgio Almirante: v simbolu stranke so ohranili Almirantejev plamen v barvah italijanske trobojnice. Skozi leta se je zvrstilo tudi več dogodkov, v katere so bili vpleteni Bratje Italije in na podlagi katerih gre sklepati, da stranka išče navdih v temni polpretekli italijanski zgodovini.

Oktobra leta 2019 so na primer ob obletnici Mussolinijevega pohoda na Rim in prevzema oblasti priredili slavnostno večerjo v kraju Acquasanta Terme v Markah: na vabilu se je bohotil duče v uniformi s fesom na glavi. Pred občinskimi volitvami v Trstu septembra lani se je pojavila fotografija občinskega svetnika Bratov Italije Corrada Tremula, ki je na Mussolinijevem grobu v Preddappiu ponosno iztegoval desnico v fašistični pozdrav. Pred parlamentarnimi volitvami so Bratje Italije iz stranke sicer izločili Calogera Pisana, ki je v svojih objavah cenil delo Adolfa Hitlerja, toda Pisano je kandidiral kljub izločitvi in bil na listi Bratov Italije izvoljen v senat kot neodvisni kandidat.

V obmejnem pasu dežele Furlanije - Julijske krajine je zaradi etnične raznolikosti in večjezičnosti teh krajev skrajni desničarski nacionalizem še posebej glasen. Ne smemo pozabiti dejstva, da se je skvadrizem, oboroženi in nasilni fašizem, rodil prav v Trstu 13. julija 1920 s požigom slovenskega Narodnega doma. Fašisti so prepovedali javno rabo slovenščine, zapirali slovenska društva, mučili in preganjali zavedne Slovence in Slovenke ter druge politične nasprotnike. V Bazovici pri Trstu so pod streli fašistov padli tudi štirje bazoviški junaki, člani tajne organizacije Borba.

Italijanska antifašistična ustava in demokratična Italijanska republika sta se rodili iz druge svetovne vojne in italijanskega odporniškega gibanja. Fašisti pa so le sneli črne srajce, svoje politične vsebine pa priredili toku časa. Volk menja dlako, a narave nikdar.

V obmejnem pasu dežele Furlanije - Julijske krajine je zaradi etnične raznolikosti in večjezičnosti teh krajev skrajni desničarski nacionalizem še posebej glasen. FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili predstavniki Almirantejevega gibanja MSI, na katerega se danes sklicujejo Bratje Italije, v Trstu posebej glasni: vsak »dober dan« je lahko za tržaške Slovence in Slovenke predstavljal nevarnost fizičnega napada. Med vidnejšimi aktivisti podmladka neofašistov je bil takrat Roberto Menia, ki si je na letošnjih volitvah v Liguriji ponovno zagotovil mesto v senatu kot predstavnik Bratov Italije. Na črno-beli fotografiji izpred nekaj let ga je lepo videti z iztegnjeno desnico. Med tržaškimi Slovenci in Slovenkami je še živ spomin na čase, ko je Menia dobesedno skakal po mizi in kričal, ker je želela slovenska rajonska svetnica Elvi Miklavec na seji rajonskega (četrtnega) sveta za Barkovlje, Rojan, Greto in Škorkljo spregovoriti v slovenščini. Njegovemu zgledu danes očitno sledi tudi tržaški občinski svetnik Bratov Italije Gabriele Cinquepalmi, ki ga motita slovenski odziv »prisoten«/»prisotna« in pozdrav »dober dan«, ki ju slovenski in drugi občinski svetniki dodajo ustaljenima »presente« in »buongiorno« ob začetku seje sveta.

Točno dvajset let pred tem, leta 2001, se je že omenjeni Roberto Menia, tedaj poslanec v italijanskem parlamentu, ostro zoperstavil sprejetju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. V imenu »obrambe italijanskosti Trsta« tudi sicer od nekdaj nasprotuje vsakršni obliki dvojezičnosti na območju, ki ga poseljuje avtohtona slovenska narodna skupnost v Italiji. Ob zdajšnji ponovni izvolitvi ga je Unija Istranov med drugim pozvala, naj poskrbi, da se prepove javno financiranje organizacij, ki si prizadevajo, da bi spomenik »teroristom Tigra, ki so izvajali protiitalijanske napade in atentate in bili zato obsojeni na smrt«, postal spomenik državnega pomena – gre, seveda, za spomenik bazoviškim junakom Franju Marušiču, Zvonimirju Milošu, Ferdu Bidovcu in Alojzu Valenčiču, pred katerim sta se 13. julija 2020 poklonila tudi predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella. Spomnimo, da sta se istega dne predsednika poklonila tudi pred spomenikom žrtvam fojb in povojnih pobojev v Bazovici ter ob 100. obletnici požiga Narodnega doma podpisala skupno zavezo, da se poslopje vrne slovenski skupnosti v Italiji. Bratje Italije vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem seveda odločno nasprotujejo. Bazoviške junake še vedno obravnavajo kot teroriste. Sama Giorgia Meloni je ob skupnem poklonu dveh predsednikov na twitterju zapisala, da se ne strinja z vrnitvijo Narodnega doma Slovencem ter da se ji enačenje žrtev fojb s »teroristi organizacije Tigr« ne zdi sprejemljivo.

Bratje Italije oporekajo tudi olajšani izvolitvi kandidata slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament, kar med drugim določa 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji: zajamčeno izvolitev pripadnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament so tržaški veljaki stranke celo označili za »rop v škodo Italijanom«. Prav tako so Bratje Italije nasprotovali tudi odprtju novega javnega vrtčevskega oddelka za slovenske otroke. Z vsakim od zgoraj omenjenih dejanj Bratje Italije razdirajo pot k spravi in življenju v znamenju dobrih medsosedskih odnosov med Slovenci in Italijani, ki sta jo začrtala predsednika Pahor in Mattarella.

Ob prihodu Giorgie Meloni na oblast so perspektive za našo narodno skupnost dokaj nejasne. Prav tako je nejasen odnos nove italijanske vlade do Republike Slovenije.

Spodaj podpisani pripadniki in pripadnice slovenske narodne skupnosti v Italiji od matične države Republike Slovenije in njenih predstavnikov pričakujemo, da se bo Republika Slovenija aktivno postavila v bran rojakom in rojakinjam v zamejstvu, če bo to potrebno. Podpisani verjamemo v dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo – odnose, ki jih je treba še naprej gojiti in negovati. Hkrati pa verjamemo, da gre pri pravicah slovenske narodne skupnosti v Italiji za vprašanje, ki ga mora zagovarjati tudi Republika Slovenija. Slovenske politične stranke, tudi tiste, ki so Giorgii Meloni čestitale za zmago, pozivamo, da izrazijo vsestransko podporo senatorki Tatjani Rojc. V Italiji ji je podporo poleg Demokratske stranke že izrazila tudi stranka Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji.

Slovensko vlado, predvsem ministrstvo za zunanje zadeve in diplomatska ter konzularna predstavništva v Italiji, pa vabimo, da se pri bodoči vladi Italijanske republike aktivno zavzamejo za uspešno in čimprejšnjo vrnitev Narodnega doma v Trstu Slovencem in Slovenkam, za zagotovljeno izvolitev predstavnika ali predstavnice slovenske skupnosti v italijanski parlament ter redno financiranje slovenskih društev in zavodov v Italiji, predvsem krovnih, kulturnih in športnih organizacij.

Šesti člen italijanske ustave navaja, da »Italijanska republika s sprejemanjem ustreznih ukrepov ščiti jezikovne manjšine«. Tudi ustava Republike Slovenije navaja, da država »skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino«. Podpisani se zahvaljujemo za vse, kar je Republika Slovenija doslej storila za slovensko narodno skupnost v Italiji. Verjamemo, da besede, zapisane v najvišjih državnih aktih, tudi v prihodnje ne bodo le mrtva črka.