Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ko meje med skrajno in zmerno desnico ni več

Tabujev ni več – tudi v spodobnih demokracijah v vlade vstopajo stranke, ki imajo ideološki in organizacijski izvor v fašizmu.
Na Švedskem je stranka s koreninami v neonacistični sceni postala druga najmočnejša politična sila. Premier bo verjetno voditelj Stranke zmernih Ulf Kristersson. FOTO: Tim Aro/TT News Agency/AFP
Na Švedskem je stranka s koreninami v neonacistični sceni postala druga najmočnejša politična sila. Premier bo verjetno voditelj Stranke zmernih Ulf Kristersson. FOTO: Tim Aro/TT News Agency/AFP
15. 10. 2022 | 05:00
15. 10. 2022 | 20:23
9:32

V nadaljevanju preberite:

V tem stoletju je skrajna desnica postala del političnega mainstreama in evropskih vlad, fenomen ni nov. Njen zdajšnji vzpon ni nenaden, traja že dlje. Volilna izida v Italiji in na Švedskem sta samo nadaljevanje trenda brisanja meje med skrajno in zmerno desnico. Podobno kot je dramatiziranje, da se vrača fašistični režim, pretirano, je podcenjevanje politično kratkovidno.

V nobeni zahodnoevropski državi po drugi svetovni vojni ni prevzel oblasti ekstremni desni pol, ki ima svoj ideološki in organizacijski izvor v fašizmu, kakor zdaj v Italiji. Značilno je, da so Bratje Italije zmagali na legitimnih volitvah, enako sta zmagovala fašizem in nacizem v zgodovini. Voditeljica skrajne desnice Giorgia Meloni ni diktatorka in ne nosi vojaške uniforme, toda majejo se temelji antifašizma, na katerih je, iz upora, nastala italijanska republika. To se dogaja v času, ko se porazgubljajo močne antifašistične identitete povsod.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine