
Neomejen dostop | že od 14,99€
Lajtmotiv preteklega leta je bila demokracija, nanjo so se sklicevali vsi, vključno z avtokrati, ki so jo zatirali. Demokracijo so zahtevali protestniki pred parlamentom in demokracije je imel polna usta režim, ki je zavil prestolnico v oblake solzivca. Demokracija oziroma njena odsotnost je bila v ozadju velikega geopolitičnega spopada med Združenimi državami in Kitajsko – kot širok paspartu za najrazličnejša politična gledišča. In demokracija je prva tema letos, pri čemer obstaja vsaj nekaj znakov za optimizem.
Na obzorju je niz glasovanj, po »volitvah vseh volitev« jeseni v Nemčiji so letos najbolj razglašane predsedniške volitve v Franciji, bolj v ozadju so tiste v Italiji. Toda parlamentarne volitve bodo tudi na Madžarskem in recimo v Sloveniji.
Virus še vedno obvladuje življenje in politiko, tako bo najbrž tudi v tem letu, včasih se zdi, da bo z nami za vedno. Pandemija, ki je vstopila v tretje leto, ne vpliva samo na zdravstvo in ekonomijo, ampak tudi na demokracijo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji