Referendum naj bo višek demokracije in ne njena zloraba

Zadnje čase javnost vznemirjajo številne referendumske pobude z očitnim namenom zlorabljanja referenduma za oteževanje dela vladi. To je ob sedanji referendumski ureditvi zakonito, čeprav neprimerno.

Opozoriti pa je treba še na nekatere druge sedanje pomanjkljivosti:

1. Omejuje se pravica do referenduma za najpomembnejša družbena vprašanja, ki najbolj prizadevajo dolgoročne interese državljanov in za katera bi bilo zaradi lažjega premagovanja eventualne družbene neenotnosti še posebej koristno, da se ugotovi resnično prevladujoča volja državljanov.

2. Še vedno se uveljavlja prenizek prag potrebne volilne udeležbe za veljavnost referendumske odločitve, kar omogoča, da se ob premajhnem splošnem poznavanju določene problematike lažje uveljavljajo sebični interesi zainteresiranih ožjih družbenih skupin.

3. Otežujejo se zakonodajni postopki, ker se zaradi nestrinjanja z določeno parcialno zakonsko rešitvijo blokira sprejetje in izvajanje celotnega zakona. Glavni problem je v tem, da se referendumsko ne opredeljujemo o tem, kaj bi dejansko radi imeli, ampak pretežno o tem, kaj ne želimo, da se uveljavi.

4. Problem so tudi datumi izvedbe referendumov, kar lahko oteži doseganje primerne volilne udeležbe.

Vse navedene probleme je možno uspešno rešiti z uveljavitvijo naslednjih predlogov:

– volivci se z referendumi ne morejo izreči proti predlaganim ali sprejetim predpisom, lahko pa večinsko odločajo o predlogih novih predpisov, amandmajih na obstoječe predpise ali katerihkoli drugih predlogih, če so dokončno oblikovani in vključeni v javno razpravo najmanj tri mesece pred izvedbo referenduma;

– pravica do referenduma se lahko omeji le v primeru, da bi bile ogrožene temeljne človekove, državljanske in druge z mednarodnimi konvencijami opredeljene pravice manjšinskega dela državljanov;

– referenduma se lahko udeležujejo le državljani, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji;

– referendumska odločitev je veljavna, če se udeleži glasovanja o posameznem predlogu najmanj 50 odstotkov vseh volivcev, v primeru manjše udeležbe pa je veljavna tudi, če za sprejetje posameznega predloga glasuje najmanj tretjina vseh volivcev;

– razpis referenduma, katerega stroške pokrivajo družbenopolitične skupnosti, lahko zahteva najmanj 2,5 odstotka vseh volilnih upravičencev v državi, najmanj 5 odstotkov v regiji in najmanj 10 odstotkov v občini ter najmanj 40 odstotkov poslancev državnega zbora;

– referendum lahko zahtevajo tudi politične organizacije, sindikati, gospodarska združenja ali katerekoli druge organizirane skupine, vendar le ob pogoju, da pobudniki prevzamejo sorazmerni del referendumskih stroškov, če zahtevani cenzus za veljavnost posameznega referendumskega vprašanja ne bo dosežen;

– referendumi se vedno izvajajo na zadnjo nedeljo v maju ali izjemoma na prvo nedeljo v juniju, če pa je pravočasno predloženih več referendumskih pobud, pa tudi na prvo ali izjemoma na drugo nedeljo v decembru.

Navedeni predlogi omogočajo državljanom, da neposredno uveljavljajo vse pomembnejše družbene odločitve v skladu s svojimi prevladujočimi interesi. Z uveljavitvijo načela »kaj hočemo« namesto »česa nočemo« lahko preprečimo referendumske zlorabe in vnaprej opredelimo stalni referendumski dan. To že samo po sebi omogoča večjo udeležbo na referendumih. Z večjo udeležbo se povečuje tudi družbena sprejemljivost sprejetih odločitev. Zaradi predlaganega sorazmerno dolgega obdobja javne razprave, kar omogoča poglobljene strokovne utemeljitve, ter zaradi zahtevane visoke volilne udeležbe pa je realno pričakovati, da bodo sprejete referendumske odločitve ne samo bolj splošno sprejemljive, ampak tudi bolj kvalitetne.