V svojem življenju sem doživel in preživel takšne udarce, da čutim, da imam vso pravico in tudi dolžnost opozarjati, da se tragika, ki se je dogajala in se v neki drugi, a podobni obliki še vedno dogaja, ne bi več ponavljala in bi končno prevladalo človekoljubje in medsebojno spoštovanje.



Rojen sem bil leta 1934 v Trbovljah in preživljal najnežnejša otroška leta – tudi čas med okupacijo – v Zagorju, v knapovskem okolju. Ob koncu vojne sem se s svojimi starši preselil v Ljubljano. V svojem življenju sem spoznal veliko pomembnih ljudi, ki so mi ostali v trajnem spominu, z njimi sem se seznanil tudi osebno: tako tudi z dr. Antonom Korošcem, maršalom Titom in Janezom Drnovškom.

To svoje razmišljanje zaključujem z besedami, ki jih je moja mati vtkala v prt v času prve svetovne vojne, ko je bila pred vojaškim sodiščem obsojena na dve leti strogega zapora zaradi veleizdaje: »Slovanski rod! Na dan! Na dan! Teptani narod velikan!«



Ob tej priložnosti, ko razmišljam o današnjih razmerah pri nas in v svetu, iskreno želim tovarišu Francu Severju - Franti vse najboljše ob njegovem rojstnem dnevu. Imel bo že 96 let! Čestitam mu ob tem jubileju in k njegovi vlogi tudi v sedanjem času, ko bi hoteli nekateri razvrednotiti NOB. Sem ponosen član ZB za vrednote NOB. Moje srce je tudi v Gornjem Gradu, kjer sem včlanjen v ZB in kjer sta bila borca tudi oče moje žene in njen stric, ki je bil tudi moja poročna priča.

Čutim, da se poslavljam in odhajam s tega sveta, zato naj bo ta zapis kot moja oporoka.