Prevelika pričakovanja (2)

V prispevku z naslovom Prevelika pričakovanja (Delo, 3. oktobra, naslovnica) Barbara Zimic ugotavlja, da smo Slovenci od svoje samostojne države pričakovali preveč. Mogoče res, a samostojna Slovenija je doslej upravljala slovenski narod in njegovo bogastvo veliko slabše, kot je to uspevalo Socialistični republiki Sloveniji znotraj tedanje Jugoslavije.

Za primerjavo bom vzel obdobje ene generacije, 25 let, in sicer iz časa od 1961 do 1986 v SRS in od 1994 do 2019 v RS. Namerno sem izvzel burna leta razpadanja Jugoslavije in nastajanja nove države Slovenije 1987–1993. Primerjava je seveda relativna, in ne absolutna, saj so vse države sveta v zadnjih 25 letih naredile velikanski skok v družbeno-ekonomskem razvoju. Zagotovo smo dosegli manj kot sosednja Avstrija ali združena Nemčija z bremenom obnove priključenih dežel DDR, da ne omenjam komunistične Kitajske. Leta 1985 je Iskra Delta postavljala prvo računalniško mrežo na Kitajskem in v Novi Gorici poučevala njihove inženirje iz vrst policije osnove računalniških komunikacij. Danes Kitajska znanstveno in tehnološko tekmuje z ZDA.

Da bi slovenski narod imel prihodnost in se obnavljal z minimalno rastjo slovenskih državljanov, bi se moralo v obdobju od 1994 do 2019 roditi vsako leto 16.000 otrok več, kot se jih je: torej namesto 20.000 na leto, 36.000 na leto. V celotnem obdobju 25 let – od novorojenčka do novega potencialnega davkoplačevalca – je »izpadlo« skupaj 400.000 Slovencev. Strošek vzdrževanja otroka od novorojenčka do 25-letnika, ki z zaposlitvijo postane davkoplačevalec, znaša za državo in starše 10.000 evrov na leto. Država Slovenija in njeni državljani torej danes prihranijo na leto štiri milijarde evrov, ker slovenski narod načrtno prepuščamo izumiranju. Oblastniki države Slovenije so slovenski narod dolgoročno obsodili na smrt. Hitler je načrtoval izbrisati slovenski narod na brutalno morilski in hiter način, sedanji slovenski politiki pa na dolgoročen in prijaznejši način.

Enako se sicer dogaja tudi v celotni Evropi. Vendar bodo razvojno privlačni in veliki narodi EU posrkali vse najboljše človeške razvojne potenciale malih in manj razvitih narodov. Slovenija pa bo izpad mladih prebivalcev nadomeščala z nizko produktivnimi delavci iz še bolj revnih narodov Jugovzhodne Evrope. Tako se bodo v Sloveniji ohranjali nizka produktivnost gospodarstva, nizke plače, še slabše pokojnine in drastični rezi v zdravstvenem varstvu, še več ropov, kraj in vseh vrst kriminala.

Kvaliteta življenja je v samostojni državi Sloveniji nižja od tiste v Socialistični republiki Sloveniji (SRS). V socializmu so se delale hude krivice manjšini, danes se delajo hude krivice večini. Večja je stopnja revščine in osnovne človekove pravice do varnosti so danes veliko bolj kršene kot v socializmu. Danes je večina prebivalcev RS bolj ogrožena od vseh vrst kriminalcev, ropov, kraj, negotovih in prekarnih zaposlitev, manjše zdravstvene varnosti, še manjša je varnost za bodoče upokojence.

Država Slovenija je prodala vse, kar so ljudje v desetletjih socializma ustvarili, in nas še krepko zadolžila. Prihodnost je za slovenski narod črna in to vse kot posledica kapitalistično bančne diktature, ki nam vlada zadnja desetletja. Simbolično se je začela leta 1994 z ukinitvijo centralne državne finančne nadzornice SDK. Ukinil jo je DZ RS na predlog treh visokih bančnih strokovnjakov – predsednika vlade dr. Drnovška, finančnega ministra mag. Gasparija in guvernerja BS dr. Arharja.