Preobrati v pokojninskem sistemu in njihove žrtve

Glede na svoje izkušnje ne morem drugače kot strinjati se z ugotovitvijo avtorja odprtega pisma ustavnemu sodišču v Sobotni prilogi 4. februarja, ki je zapisal, da je veliko večja možnost najti šivanko v kupu sena, kot da bo vlada sama popravila nekatere krivice, ki so nastale z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2.

Namreč, celo po sprejetju zakona ZPIZ-2H, ki je začel veljati 1. januarja 2021 in ki naj bi popravil krivico pri dokupu študijske dobe in drugih dob, dokupljenih pred letom 2013 oziroma pred sprejetjem zakona ZPIZ-2, se načrtno ustvarjajo nove krivice celo pri interpretaciji istega zakona (ZPIZ-2H) s strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in z njim povezanega oddelka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pristojen za pokojninsko zakonodajo. Tudi sedanja vlada, tako kot jih je bivša, pa vse prošnje za popravo novih starih krivic popolnoma ignorira in jih kljub opozorilom, da se zgoraj omenjene »strokovne« službe na Zpizu in na ministrstvu za delo s svojimi za lase privlečenimi »argumenti«, s katerimi branijo svojo razlago zakona, dobesedno norčujejo iz oškodovancev, preusmerja ravno na te službe. Če še lahko razumem ravnanje pod taktirko prejšnjega odkrito neoliberalno razmišljajočega ministra Ciglerja Kralja, pa ne morem razumeti predstavnikov Levice, ki jih tako zelo bolijo družbene krivice, a očitno žal samo tiste, ki ustrezajo njihovi stranki in jih izkusijo njihovi člani.

Leto 2013 je z novim zakonom ZPIZ-2 prineslo drastične spremembe v pokojninski zakonodaji, na katere mnogi (še posebej nekatere ranljive skupine) nismo bili pripravljeni, prehodnega obdobja za las nismo ujeli, napovedovale pa so se še večje negativne spremembe. Dokup študijske dobe – možen le po ZPIZ-1, ki je veljal do konca leta 2012 – se je takrat zdel edini način, ki bi lahko omogočil upokojitev, še preden bi bili lahko ponovno kaznovani z dodatnimi negativnimi spremembami v pokojninski zakonodaji, in bi lahko preprečil, da bi tako kot Cankarjeva Francka tudi mi »tekli za pokojninskim vozom«.

V nasprotju z nekaterimi dokupi po ZPIZ-1, ki so se zgodili že mnogo pred letom 2012, je dokup v letu 2012 že dosegel ekonomsko ceno. Pri odločitvi za dokup je bilo veliko dilem, saj je bil zanj potreben zajeten kup denarja, ki ga vsem ni bilo enostavno zbrati. Poleg prihrankov je bila velikokrat potrebna pomoč družine, nekateri so dokup plačevali s kreditom. Zato smo se nekateri odločili tik pred zdajci in v mesecu decembru 2012, ko je še veljal stari zakon ZPIZ-1, oddajali vloge za dokup – seveda po zagotovilih sodelavcev na Zpizu, ki so trdili, da je pomemben datum vloge.

Leta 2021 sprejeti ZPIZ-2H naj bi popravil krivice tistim, ki so dokupovali študijsko in drugo pokojninsko dobo po ZPIZ-1, to je pred letom 2013, in jo je, tako kot so oškodovanci pričakovali po stari zakonodaji, opredelil kot pokojninsko dobo brez dokupa, kar je potegnilo za sabo preračunavanje več kot deset tisoč pokojninskih odločb. Zpiz pa se je na svoji spletni strani posebej hvalil, da so si prizadevali in dosegli, da je zakon veljal tudi »za nazaj«, torej tudi za tiste, ki so študijsko dobo dokupovali v obdobju, ko so jo lahko kupovali za bagatelo. Zanimivo pri tem je, da se je Zpiz tako zelo zavzemal, da bi zakon veljal za nazaj, kar je lahko bolj izjema kot pravilo. Po drugi strani pa našega do tedaj najdražjega dokupa študijske dobe ni opredelil kot pokojninsko dobo brez dokupa (tako kot ostalim), pač pa kot manjvredno pokojninsko dobo, kar je še posebej nerazumljivo in krivično do tistih neprivilegiranih, ki smo vlagali vloge za dokup proti koncu leta 2012 (po zakonu ZPIZ-1, saj po ZPIZ-2 niti nismo mogli, ker to ni bilo več možno), Zpiz pa nam je odločbe vročal v začetku leta 2013.

V nasprotju z nekaterimi dokupi po ZPIZ-1, ki so se zgodili že mnogo pred letom 2012, je dokup študijskih let v letu 2012 že dosegel ekonomsko ceno. FOTO IGOR ZAPLATIL

To pa je lahko potegnilo za sabo kup krivičnih posledic. Na primer kasnejšo možnost upokojitve, nižje vrednotenje pokojninske dobe, ki je daljša od 40 let, in posledično nižjo pokojnino … Poznam pa tudi primer, ko je nekdo ostal doma, da bi negoval ponesrečenega otroka, ima štirideset let in nekaj mesecev skupne pokojninske dobe, od tega tri leta dokupljene (vlogo je vložil v letu 2012, dokup v roku poravnal v začetku leta 2013, saj prej ni mogel, ker mu še ni bila izdana odločba), pa mu ni priznana minimalna pokojnina v znesku nekaj čez 600 evrov. Prejema nekaj čez 400 evrov, kar je v posmeh pravni in socialni državi. Tri leta pokojninske dobe je dokupil in zanjo prispeval toliko, kot če bi bil zaposlen.

Zakaj je denar, ki smo ga plačevali za dokup, vreden manj, kot so prispevki, ki so jih plačevali delodajalci? Zpiz se vedno, ko mu pride prav, sklicuje na višino vplačil v pokojninski sklad. Ko izrazimo željo, da nam denar vrnejo, je odgovor, da za to ni pravne podlage – je pa bila v začetku leta 2013, ko so nam izdajali odločbe po ZPIZ-1 (če smo vlogo vložili še v letu 2012), ki takrat ni veljal več. Ja, takrat je bilo to možno, ker smo reševali prazno pokojninsko blagajno. Doslednost pa taka! Državni birokrati svoje odločitve branijo s trditvami, da je ključen datum plačila, in ne vloge, a datum plačila je bil odvisen od datuma izdaje odločbe o dokupu s strani Zpiza, na kar vlagatelji vloge za dokup nismo imeli vpliva. Predvsem pa so na Zpizu decembra 2012 trdili, da je pomemben datum vloge, kar je običaj v upravnih in sodnih postopkih. Zato se tudi številni referenti na Zpizu osebno ne strinjajo s krivično razlago zakona, a morajo žal upoštevati navodila nadrejenih.

Smo enaki pred zakonom, če sva dva vložila vlogo za dokup istega dne v decembru, a je eden prejel Zpizovo odločbo še v letu 2012 (teoretično in praktično je bilo to možno), posledično je dokup lahko poravnal do konca leta 2012 in je njegov dokup zato obravnavan kot pokojninska doba brez dokupa, drugi pa smo odločbe prejeli šele v začetku leta 2013, v roku poravnali prispevke za dokup v začetku leta 2013 (prej jih nismo mogli) in se nam dokup šteje kot manjvredna pokojninska doba? Smo kaznovani zato, ker smo želeli sami poskrbeti za svojo socialno varnost, ne da bi bili v finančno breme družbi in svojcem? Lahko bi denar, tako kot mnogi, zapravili za luksuz in potovanja namesto za vlaganja v pokojninsko blagajno. Predvsem pa v zakonu ZPIZ-2H in tudi v kasnejšem ZPIZ-2K piše zgolj to, da se dokup študijske oziroma zavarovalne dobe šteje kot pokojninska doba brez dokupa za dokupe do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki, in ne, da bi morali biti prispevki poravnani ravno do konca leta 2012, če do takrat odločba še ni bila niti izdana.

Skrajno nemoralno pa se mi zdi tudi, da se upokojence pošilja po pravico na sodišče in jim greni jesen življenja. In sprašujem se, ali ni to tudi ena od manifestacij starizma, ki odraža vse bolj zatohlo stanje naše družbe, prežeto z vsiljenim neoliberalizmom. Politiki pa takoj, ko se končajo volitve, pozabijo na svoje obljube. Upam, da volivci na naslednjih volitvah ne bomo pozabili, kaj so obljubljali in kaj uresničili.