Premiki v Slovenski vojski (tudi od prostovoljnega k obveznemu?)

Potem ko je srbski predsednik Vučić podpisal soglasje k ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka, Hrvaška pa je že razkrila, kako ga bo izvajala, se postavlja vprašanje, kaj dela naša obrambna politika. Presenetljivo smo lahko izvedeli, da smo že naredili prve korake k bodoči vojni formaciji organizacijsko-mobilizacijskega razvoja SV, ki bo poleg prostovoljne zahtevala tudi obvezno rezervo na Ministrstvu za obrambo RS (Mors).

Aprila letos je minister za obrambo napovedal preoblikovanje strukture in organiziranosti Slovenske vojske (SV). Načrtovan je povečan kadrovski obseg pogodbene rezerve in s tem prostorski del SV, ki bo deloval izključno na ozemlju Slovenije. Avgusta je bilo ustanovljeno poveljstvo prostorskih sil, ki bo usmerjalo in nadziralo obstoječi teritorialni poveljstvi in oba že obstoječa polka. Naslednje leto načrtujejo ustanovitev in oblikovanje še osmih novih teritorialnih polkov. Prostorski del bo večinoma popolnjen s pogodbeno rezervo. Ker obseg Slovenske vojske, ki ga predpisuje parlament, še ne dovoljuje povečanega obsega pogodbene rezerve in ker še nismo uvedli ponovnega obveznega služenja vojaškega roka, bo deset polkov na začetku imelo po en jurišni odred četne ravni.

Nova resolucija predvideva tri tisoč pripadnikov pogodbene rezerve, ki pa naj bi se do leta 2031 zmanjšalo na dva tisoč petsto pripadnikov.

Zgodovinsko gledano ima polk tisoč pripadnikov, kar pomeni, da potrebujemo najmanj deset tisoč pripadnikov pogodbene in obvezne rezerve, ki jih trenutno še ne najdemo v strateških dokumentih Republike Slovenije.

Opisana prostorska struktura predstavlja izhodišče zmožnosti naraščanja sil SV preko mirnodobnega obsega, tudi z uporabo novih oblik pogodbene rezerve, zato je Mors najavil izdelavo vojnih formacij. Kolikšen bo ta obseg, še ni jasno. Opredelitev je logična, saj je bila zavrnjena sprememba zakona, ki bi omogočala enake možnosti spolov za obvezno služenje vojaškega roka. Ženska populacija lahko danes sodeluje skozi obliko prostovoljnega služenja, neposredne zaposlitve in verjetno z napovedanimi drugimi oblikami pogodbene rezerve. Obvezna rezerva je še vedno rezervirana samo za moško populacijo, ki pa v preteklosti ni dosegala potreb SV pred prehodom na poklicno popolnjevanje.

Nova obrambna strategija predvideva višjo stopnjo bojne moči, pripravljenosti in odzivnosti ter vzdržljivosti SV, česar do sedaj izvedene nabave bojne opreme ne podpirajo.

Čeprav je Mors pojasnil prostorske sile, pa ni še ničesar povedal o preoblikovanju obsega, strukture in organiziranosti glede oblikovanja jedra prioritetnih sil in zmogljivosti, ki vključujejo tudi cilje zmogljivosti zavezništva Nato.

In zakaj je to povezano? Ker prostorske sile dopolnjujejo manevrske sile SV pri obrambi Slovenije. Dokler smo v zavezništvu, lahko prostorske enote dopolnjujejo tudi zavezniške manevrske enote, ki sodelujejo ali celo vodijo obrambo Slovenije. Estonija je takšno vajo izvedla leta 2022.

Zgodovinsko gledano ima polk tisoč pripadnikov, kar pomeni, da potrebujemo najmanj deset tisoč pripadnikov pogodbene in obvezne rezerve, ki jih trenutno še ne najdemo v strateških dokumentih Republike Slovenije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zavezništvo že nekaj let vodi vojaško operacijo koordiniranja načrtovanih vojaških aktivnosti odvračanja držav članic in njemu dodeljenih sil. Nova obrambna drža zavezništva zmanjšuje tveganja za razširitve konflikta čez celoten geografski prostor evropskega vojskovališča, operativnih domen in funkcionalnih področij: morje, kopno, zrak, vesolje, kibernetski prostor, specialne operacije in logistika.

Slovenija ima svojo vojsko, lasten načrt vojaške obrambe, sodeluje v mirovnih misijah in operacijah v miru, krizi in konfliktu v različnih geografskih regijah ter izvaja različne mirnodobne vojaške aktivnosti. Vse prej našteto je Slovenija povezala v zavezniške regionalne aktivnosti odvračanja v miru in z obrambnimi regionalnimi vojaškimi operacijami v konfliktu. V zameno so zavezniške regionalne aktivnosti in obrambne operacije integrirane in se medsebojno krepijo ter s tem omogočajo enotno strateško obrambo pod poveljstvom vrhovnega strateškega poveljnika za Evropo.

Slovenska varnostna in zunanja politika sta potrdili pooblastila vrhovnemu poveljniku zavezniških sil, da v miru brez odobritve severnoatlantskega sveta uporabi odzivne sile, kamor redno prispevamo tudi enote SV. Slovenija ima tudi sile prednje obrambe na vzhodnem krilu zavezništva, ki so podrejene zavezniški strukturi poveljevanja. Prisotni smo v Litvi in na Slovaškem, morda pa bomo tudi v Romuniji ali kje drugje. Poleg naštetega ima Slovenija tudi deklarirane enote, ki se aktivirajo pri izvajanju obrambnih načrtov zavezništva in morajo vzdrževati svojo bojno moč v sestavi višjih formacij, ki so lahko bilateralne ali večnacionalne narave. To je relativno nov in agresiven pristop pri odvračanju zaradi potrebe eventualne konfrontacije z Rusijo v napadu brez deklarirane vojne. Na ta način poskuša zavezništvo ohraniti mir in preprečiti tranzicijo v krizo ter odvrača tudi prehod v konfrontacijo. Ugotovljeno je namreč, da krizno upravljanje ne zadošča za doseganje omenjenega cilja.

Ministrstvo bo moralo razjasniti strategijo uravnoteženja pripravljenosti in virov, namenjenih aktivnostim odvračanja v miru s povišano bojno pripravljenostjo manevrskih in prostorskih sil. Ukrajina nam dokazuje, da je danes količina enot in ognjene podpore na fronti enako pomembna, kot je bila v 1. svetovni vojni, poleg uporabe novih tehnologij.

Glede na osredotočenost uporabe oboroženega boja brez deklarirane vojne se pojavlja vprašanje slovenske zakonodaje in pravil bojne uporabe omenjenih enot SV brez razglasitve kompleksne krize, izrednega stanja ali vojnega stanja v pristojnosti parlamenta. To zahteva več sil v visoki bojni pripravljenosti SV v miru, ki pa takega stanja ne morejo vzdrževati v nedogled, ampak morajo biti zamenjane, da si kader in tehnika lahko opomoreta.

Vsekakor bi bilo zanimivo zvedeti, kakšne usmeritve je minister za obrambo dal na tem področju v podporo odločitvi varnostne in zunanje politike, skladne z vojaško strategijo SV.

Vsekakor bo novi učni center pod poveljstvom prostorskih sil pripomogel tudi k povečanju kapacitet bodočega novega obsega SV, da se popolnijo vojne formacije.