Neomejen dostop | že od 9,99€
Vodja poslanske skupine Borut Sajovic je privolil v kandidaturo za obrambnega ministra, predlog premiera Roberta Goloba so na koalicijskem sestanku soglasno podprli. Tudi to kadrovanje – enako se je zgodilo pri ministrici za kmetijstvo Mateji Čalušić – kaže plitkost kadrovskega bazena Gibanja Svoboda in omejen nabor kandidatov, na katere se po polovici mandata lahko obrne predsednik vlade. Sajovic je že sedmi nadomestni minister sedanje vlade.
Ime Boruta Sajovica, kot kandidata za ministra za obrambo, se je kot strela z jasnega pojavilo minuli teden in potrdilo v napovedi Roberta Goloba, da je pri iskanju kandidata »dal prednost političnim obrazom«. Sajovic je po izobrazbi veterinar, njegov predhodnik Marjan Šarec pa je bil igralec, torej nihče od njiju ni poznavalec področja obrambe.
»Kandidaturo za obrambnega ministra sprejemam predvsem z veliko odgovornostjo do varnosti vseh državljank in državljanov Slovenije, in to brez kakršnekoli delitve ali izključevanja. Ob sprejetju kandidature se počutim skromno in ponižno, po najboljših močeh si bom prizadeval za to, da bomo na tem področju vselej enotni in uspešni,« je v svoji prvi izjavi po objavi, da je ministrski kandidat, povedal Sajovic.
Vodenje ministrstva je politična, ne strokovna funkcija, je podaril, obrambno ministrstvo pa je po njegovi oceni v dobri kondiciji, saj ima na strokovnih mestih kompetentne ljudi. Za navajanje njegovih ministrskih prioritet je še prezgodaj, prav tako še ne more govoriti o svoji ožji ekipi na ministrstvu. »Najprej je treba o vsem dobro premisliti ter se nato pogovoriti in dogovoriti.«
Na vprašanje, ali bo Damir Črnčec ostal državni sekretar, ni odgovoril. »Damir Črnčec svoje delo opravlja tako, kot je treba. Do zdaj nisem slišal nobenih kritik na račun njegove strokovnosti.«
Ocenil je še, da kot nekdanji tržiški župan pozna delo na področju zaščite, reševanja in naravnih nesreč, dolga leta je tudi prostovoljni gasilec, je pa tudi veteran vojne za Slovenijo.
Dr. Klemen Grošelj, strokovnjak za področje nacionalne in mednarodne varnosti ter nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo, kadrovsko izbiro komentira z besedami, da je ministrska funkcija pač politična. Seveda je njen nosilec lahko vsak politik. To je praksa v Sloveniji že nekaj časa.
Ministrska funkcija je politična funkcija in seveda je njen nosilec lahko vsak politik. To je praksa v Sloveniji že nekaj časa. Vprašanje pa je, ali je glede na razmere na obrambnem ministrstvu in v slovenskem obrambnem sistemu to politično pametno.
Dr. Klemen Grošelj
»Vprašanje pa je, ali je glede na razmere na obrambnem ministrstvu in v slovenskem obrambnem sistemu to politično pametno. Sistem se spopada s kar nekaj kroničnimi problemi, s katerimi se že nekaj časa ne ukvarjamo. In tu so potrebne strateške odločitve politike, ki jo pooseblja minister. Ali je dovolj, da bo ekipa operativna? Če ne bo jasne strateške vizije, operativnost ne bo prav nič pomagala. Lahko celo škodi. Prihaja namreč čas, ko se bodo operativne odločitve preteklih let začele uresničevati, in vprašanje je, ali je sistem na to pripravljen kadrovsko, organizacijsko in povsem izvedbeno,« komentira. Modernizacija zahteva poleg nabave orožja in opreme, dodaja Grošelj, tudi kadrovske in strukturne ter tudi nekatere zakonske spremembe. Bilo bi zelo nesrečno, še opozarja, če bi ob dobavi orožja, vrednega več sto milijonov evrov, ugotovili, da nimamo niti kadra niti ni sistem organizacijsko nanj pripravljen.
Kdo je Borut Sajovic
Štiriinšestdesetletni Sajovic je poslanec Gibanja Svoboda, vodja poslanske skupine največje vladne stranke. »Glede na kilometrino, ki jo ima v politiki na različnih mestih, se nam zdi najbolj primeren, izkušen politik, umirjen,« je izbiro pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon.
Sajovic je bil ob začetku mandata eden od zgolj štirih poslancev Gibanja Svoboda s političnimi izkušnjami, saj je bil med letoma 2000 in 2004 poslanec iz vrst LDS. Med letoma 2006 in 2022 pa je bil župan Občine Tržič.
Rodil se je v Kranju, kot magister veterinarskih znanosti je več kot 20 let to delo opravljal na terenu.
V preteklosti so nanj leteli tudi očitki o domnevno spornih družinskih nepremičninskih poslih v Tržiču in njegovi okolici, Sajovic je dogajanje komentiral z besedami, da so »anonimke in ovadbe v Sloveniji očitno sestavni del političnega boja, pri čemer gre tudi za obremenjevanje organov pregona s trivialnostmi, najverjetneje tudi z namenom, da bi se nekatera dejansko kriminalna dejanja koga drugega tako prikrila ali morda celo ne bi preiskala«. Na županski funkciji je nasledil Pavla Ruparja (SDS).
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji