Obvezno služenje vojaščine

Zadnje čase se veliko govori in piše o obveznem vojaškem služenju – kakršne koli oblike že naj bi bilo ali naj ne bi bilo. Komentarji takšnega predloga so različni, predvsem pa mnogi omenjajo, da bi bilo dobro, če bi mladi to imeli, da bi se naučili reda, discipline, da ne bi bili razvajeni, kot so zdaj ...

Sprašujem se, kam smo kot družba zabredli, da naj bi za neopravljeno delo staršev uvajali vojaško obveznost. Naloga staršev je, da otroka vzgojijo, ne pa da ga pošiljajo v vojsko.

Zakaj pa se govori samo o mladih. Če bi bila vojna, v katero nas evropski politiki potiskajo brez našega mandata, ali bi bila vojna samo za mlade? Vojaški rok naj bo potemtakem obvezen za starost od 18 do 55 let, pa bomo potem videli, kdo si ga res želi. Pa še v delovno dobo naj šteje samo dve tretjini opravljenega služenja, tako kot se to nepravično šteje nam, ki smo služili vojaški rok v bivši državi.

Obvezno služenje vojaškega roka je popolnoma nepotrebno; bolj se moramo angažirati za pogovore o miru, in ne o vojnah. Tu predvsem mislim na starejšo populacijo, mladih vojna ne zanima, meje jih ne zanimajo, barve kože jih ne zanimajo; oni bi radi živeli v miru, dovolj imajo že podnebnih skrbi, kjer se jim ne piše nič dobrega.