Preiskava se širi še na NSi

Potem ko je parlamentarna preiskovalna komisija preiskavo o domnevno nezakonitem oziroma obvodnem financiranju medijev iz SDS razširila na financiranje revij Konkretno in Naša dežela, namerava zdaj glede obvodnega financiranja pod drobnogled vzeti še Novo Slovenijo (NSi), je 11. januarja na drugi strani pod zgornjim naslovom poročalo Delo. (»Zanimal naj bi jih odnos med stranko in Inštitutom dr. Janeza Evangelista Kreka ...«). To je zelo razburilo NSi in pohiteli so z izjavo, da so »napad koalicije pričakovali, saj so se očitno odločili, da bodo napadli vse, ki so kritični do nezakonitosti in stranpoti Golobove vlade«.

Spomnim se reagiranja mojih znancev ob izidu Naše dežele med zadnjo Janševo vlado, ko so se nasmihali, češ, NSi pa dobro posnema prakso SDS. Zato bi se NSi morala namesto razburjati veseliti preiskave, saj bo komisija lahko ovrgla dosedanje sume nezakonitega financiranja. Vendar, ker pa je napoved preiskave povzročila razburjenje v NSi, se postavlja vprašanje, zakaj jih to moti, če nezakonitega financiranja ni bilo.

NSi je v slovenski javnosti povzročila začudenje še v dveh drugih primerih. Pri usklajevanju sprememb volilnega zakona je vladajoča koalicija sprejela model, pri katerem je vztrajala NSi zato, da bi uzakonila željo volivcev, izraženo na referendumu. Toda naenkrat NSi ni bila več pripravljena glasovati niti za svoj predlog. Njihova obrazložitev, da je prepozno glede na naslednje volitve, ni prepričljiva, saj bi ga lahko uveljavili za vse poznejše volitve. Komu se želijo prikupiti s tem stališčem? Volivcem gotovo ne, saj ne spoštujejo njihove volje, izražene na referendumu.

Takoj po končanju mandata zadnje Janševe vlade je Matej Tonin, predsednik NSi, svečano izjavil, da njegova stranka ni pripravljena stopiti v nobeno vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. Toda med zadnjim pogovorom na TV Slovenija o stanju v državi ga je voditeljica dvakrat vprašala, ali to stališče stranke še vedno drži, a odgovora ni dobila. To kaže na to, da so si premislili, kar je seveda njihova pravica.

Mogoče je odgovor za takšno ravnanje NSi treba iskati v izstopu Lojzeta Peterleta iz te stranke z utemeljitvijo, da so stranke preveč sprte med seboj. Na katere stranke je pri tem mislil? Seveda na SDS in NSi, ker mimo teh dveh strank Peterleta prepiri ne zanimajo tako močno, da bi zaradi tega izstopil iz lastne stranke. Ob tem se je treba spomniti, da je Peterle pogojeval vstop v eno od Drnovškovih vlad samo v primeru, če bo v vladi tudi Janša. Na podlagi tega sklepam, da je bil Peterletov izstop iz stranke namenjen ponovnemu zbližanju NSi in SDS. In to mu je uspelo, vsaj tako je videti.

Če se v NSi razburjajo, da je preiskava o financiranju medijev napad na stranko, me zanima, kako to, da koalicija ne sproži postopka proti Mateju Toninu, ker je kot obrambni minister v zadnji Janševi vladi podpisal pogodbo o nakupu osemkolesnikov kljub opozorilu, da nova vlada teh osemkolesnikov ne namerava kupiti. S tem je povzročil državi nekaj milijonov škode, ker je bila nova vlada prisiljena plačati odškodnino ob odpovedi pogodbe.