Poziv za razpravo o novinarskih in etičnih standardih TV Slovenija

Spoštovani člani Programskega sveta RTV Slovenija.

Dovolite uvodno navedbo. Zelo neprijetno presenečena sem bila ob pozornosti, ki mi jo je v Utripu 26. marca 2022 namenil Jože Možina z naslednjimi besedami: »In še opravičilo sodelavki predsednika Kučana gospe Špeli Furlan, ki jo je vznemiril ta posnetek v januarskem Utripu avtorja, menda zato, ker ni imel datuma. Gospa Furlan, poklon se je odvil pred slabima dvema letoma.«

Javno Možinovo pojasnilo meni v marčnem Utripu, da je šlo v januarskem Utripu za dve leti star posnetek, je odveč, saj sem bila sama tista, ki je uredništvo opozorila, kako star posnetek je bil objavljen v oddaji. Na spletni strani RTVS je Utrip označen kot oddaja, namenjena pregledu najpomembnejših dogodkov minulega tedna v Sloveniji. Objava starega posnetka brez oznake datuma je bila torej zavajanje gledalcev, ker je ustvarila napačen vtis, da gre za dogodek tistega tedna.

Opravičilo za manipulacijo bi Jože Možina torej moral nasloviti na vse gledalce TVS, ki jih je zavedel, in ne name osebno. Pojasnilo meni bi lahko posredoval prek varuhinje gledalčevih pravic, in ne prek oddaje. Pa me je raje izpostavil in poskusil moje argumente politično kvalificirati, v ta namen pa je zlorabil oddajo TVS.

V tolažbo je lahko dejstvo, da bo moje opozorilo v prihodnje morda celo upoštevano, saj je v svoji lepljenki politične dogodke, starejše od tedna dni, v marčnem Utripu vendarle časovno opredelil. Predlagam pa, da uredništvo na spletu doda pripis, da oznaka Utripa velja, razen če oddajo pripravlja Jože Možina.

Možina zavaja s podatkom, da sem sodelavka predsednika Kučana. Že petnajst let, odkar je bila zaprta pisarna bivšega predsednika, nisem več njegova sodelavka. Zdaj sem upokojenka. Možinovo vpletanje Kučanovega imena v moj protest, poslan varuhinji gledalčevih pravic in programskemu svetu RTVS, je poskus vpletanja političnih dimenzij v polemiko, ki s politiko nima nobene zveze, pač pa izključno z vprašanjem spoštovanja novinarskih standardov na nacionalni RTV. Žalostno, da poskuša Jože Možina svoj zdrs prikriti za krinko politike, kjer je ni.

V opravičilu, ki to ni, mi Jože Možina mimogrede podtakne, da me je »vznemiril posnetek« priklona predstavnikov stranke SD pred spomenikom predsednika prve slovenske vlade leta 1945 ob 75-letnici njene vzpostavitve. Ne drži. Vznemirile so me kršitve novinarskih standardov, ki nakazujejo na politični aktivizem. Predolgo sem spremljala Miloševićevo politično propagando, da se ne bi zavedala nevarnosti vdora propagande na javno RTV. O Možinovem političnem aktivizmu pa me je dodatno prepričalo pismo, ki ga je poslal Programskemu svetu RTV z zahtevo, naj ne sprejme poročila Varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev v zvezi s protesti na njegov januarski Utrip.

Jože Možina nas mnoge gledalce v svojem pismu grobo diskreditira kot »nasprotnike resnice o dražgoški tragediji«, »totalitarne privržence«, kot ljudi, ki »imajo od revolucionarnih rabot koristi in privilegije«. To počne v imenu RTV kot njen novinar in urednik. Gre za hude, pavšalne in povsem neutemeljene obtožbe na račun posameznikov, neposredno tudi mene. Njegovo pismo je v celoti sramota za RTV Slovenija.

Neetično je po mojem tudi njegovo izpostavljanje posameznika, kritičnega gledalca, prek oddaj TVS, pri čemer gledalcem podtika vtis o tem, kaj me je in kaj me ni vznemirilo. Tako novinarsko početje je neetično za vsako, tudi zasebno medijsko hišo, toliko bolj pa za osrednjo kulturno javno ustanovo.

Prepričana sem, da bi Programski svet o teh vprašanjih moral razpravljati in se opredeliti proti tovrstnemu novinarskemu ravnanju na RTV Slovenija, ker je, ponavljam, sramota!