Poskus aktivacije volivcev

Štirideset let sem v zdravstvu kot tako imenovana nosilka dejavnosti, zdravnica. Zadnjih šestindvajset let kot koncesionarka. Trideset let nemočno spremljam razgradnjo javnega zdravstva, katerega prepričana zagovornica sem.

Deveti teden traja stavka zdravnikov (ko to pišem). Ena od mnogih v vseh teh mojih letih. Dragi moji, ne gre samo za plače. Gre za ohranitev oziroma ponovno pridobitev dostojanstva in normalnega življenja zdravnikov. Za ustrezne delovne pogoje in za primerno raven javnega zdravstva. Evropsko primerljivega. In s tem tudi za dobrobit pacientov. Zadovoljen zdravnik je namreč dober zdravnik. Kako že gre obratno?

En teden sem bila na dopustu v tujini. Po povratku berem časopise.

Človek bi pričakoval, da bodo časopisi polni stavke, Fidesa, neodzivne vlade, nedelujočega javnega zdravstva, čakalnih dob in ostalega, za kar je zadolžena vlada. Kje pa! Na prvi strani sobotnega Dela: Poskus aktivacije volivcev. Mati mila: pri vseh problemih v zdravstvu vlado skrbita legalizacija konoplje za medicinske namene in prostovoljno končanje življenja. Ne rečem, da to nista pomembni temi. Ampak, ali bomo res šli na referendum, kjer se bomo odločali o barvi in kroju obleke za ples, medtem ko plesna dvorana gori? Oziroma je že na pol sežgana? Da ne rečem nepopravljivo poškodovana!

Vedno bolj sem prepričana, da je razgradnja javnega zdravstva skrbno planirana, morda celo najbolj pri tistih, ki se deklarirajo za njega zagovornike. Drugega razloga za bedarije, ki jih počne ta moja vlada, v tem trenutku ne vidim.