Pismo škofom cerkve na Slovenskem

Slovenska škofovska konferenca je na uradni spletni strani Katoliške cerkve 8. marca 2021 objavila Sporočilo za javnost s 121. seje Slovenske škofovske konference. Naslov novice je: »Škofje pozdravljajo imenovanje msgr. dr. Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa«.

Ob koncu sporočila je skorajda neopazno zapisano, da so škofje določili petek, 26. marec 2021, za dan molitve za žrtve spolnih zlorab.

Kaj pomeni dan molitve za žrtve spolnih zlorab? Po predlogu papeške komisije za zaščito mladoletnih je papež Frančišek leta 2016 priporočil vsem škofovskim konferencam, naj z namenom osveščanja in preprečevanja nadaljnjih zlorab ter v podporo ljudem z izkušnjo spolne zlorabe en dan v letu namenijo temu spominu. Zamisel o dnevu molitve je dala oseba, ki je spolno zlorabo doživela v otroštvu. Na spletni strani papeške komisije za zaščito mladoletnih (https://www.tutelaminorum.org/) sta poleg pomembnih usmeritev objavljeni tudi molitvi za žrtve in preživele spolnih zlorab.

Naše tokratno pismo je namenjeno opozorilu k premisleku, na kakšen način se je informacija o prvi obeležitvi tega dne v Sloveniji pojavila, saj nam sporoča stopnjo razumevanja in doumevanja te izjemno obremenjujoče problematike. Opozarjamo na utemeljeno bojazen, da bo v Sloveniji dan molitve za žrtve spolnih zlorab minil tako kot objava informacije o dnevu molitve – neopaženo in brezskrbno. Vendar bojazen ne zadeva zgolj objave novice o molitvi, pač pa tudi ozadje odnosa voditeljev krajevne Cerkve do trpečih zaradi spolnih zlorab.

Tu želimo poudariti:

1. Vsaka iskrena molitev ima svoj temelj v čistem odnosu z Bogom in bližnjimi. »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Matejev evangelij, 25. poglavje, 40. vrstica). Spoštovani škofje, v skladu z vašo službo in sprejetimi dokumenti je na vaši strani odgovornost in dolžnost, da storite vse, da se primeri spolnih zlorab odkrijejo, ustrezno rešujejo in nadalje preprečujejo.

2. Iz opazovanja dogajanja v Cerkvi na Slovenskem na področju soočanja s preteklimi spolnimi zlorabami ter preventivo le-teh opažamo velik razkorak med besedami in dejanji. Dokumenti, navodila in izjave rastejo »kot gobe po dežju«, veliko je obljub. Pričakujemo konkretna dejanja: povabiti žrtve, stopiti do njih, jim »nastaviti uho«, jih poslušati in v njihovem pričevanju slišati, začutiti njihovo bolečino, stisko, sram, ponižanost, jezo.



3. Temu pridružujemo še zaskrbljenost ob opažanju ideološkega, politikantskega prozelitizma, ko spolne zlorabe v Cerkvi postanejo razlog razdeljenosti, ker naj bi žrtve napadale Cerkev in duhovnike. V tem imate škofje izjemno veliko in pomembno vlogo, da usmerite pozornost celotne skupnosti v središče, kjer so žrtve. V dojemanje, da je zločin zločin in ima žrtev človečansko pravico, da spregovori. Naj varovanje človekovih pravic in dostojanstva v Cerkvi ne bo zgolj prazna fraza ali celo spretno retorična manipulacija. Spregovoriti o preživeli lastni izkušnji zlorabe je izjemno zahtevno dejanje. Zakaj žrtve potrebujejo toliko časa, da spregovorijo, je bilo v minulih tednih, mesecih in letih tudi v slovenskem javnem prostoru velikokrat zapisano s strani kompetentnih strokovnjakov, o tem nam govorijo strokovna literatura kot tudi pogumne izpovedi preživelih zlorabe.

Za nami je osma obletnica izvolitve papeža Frančiška. Glede pomembnosti razkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi in pozornosti do žrtev je Frančišek doživel pomemben razvoj. Iz dneva v dan nadaljuje s poslanstvom, ki ga je začel že papež Benedikt XVI.: srečuje se z žrtvami spolnih zlorab. Izkušnjo poslušanja je, med drugim, zapisal tudi v svojem Pismu Božjemu ljudstvu (20. avgusta 2018), kjer potrjuje, »da je bolečina žrtev vzdih, ki sega do neba, se dotika duše in je bil dolgo časa prezrt, prikrit ali utišan; krik, ki ga je Gospod slišal in tako pokazal, na strani koga želi biti«. Naše besede niso namenjene, da bi o njih zgolj premišljevali ali pa bi vas le razjezile, ampak da bi vas spodbudile h konkretnemu delovanju. Ste Kristusovi predstavniki, zato bodite prvi v oznanjevanju njegovega sporočila.

Katoliška cerkev na Slovenskem je krajevna Cerkev ene Katoliške cerkve. Zopet opozarjamo, naj ne bo samozadostna in sklicujoča se zgolj nase, t. i. »bolna Cerkev«, kakršno odkrijemo v 49. poglavju apostolske spodbude papeža Frančiška Evangelii Gaudium (2013). Želimo in hočemo Cerkev, ki ima središče v veseli novici odrešenja in gre na sleherna obrobja bivanja. Tudi pandemija ni izgovor, da bi se kakor koli oddaljili od ljudi. Vera brez del je mrtva. Bodite živi, ustvarjalni v iskanju poti, da ste blizu ljudem, da spodbujate, usmerjate, poslušate in stopate z njimi, »hoditi z, biti s sočlovekom«, kot pastir znati tudi voditi. Bodite pošteni, sprejmite privilegij odgovornosti, bodite s svojimi dejanji verodostojni in odprite si pot sodelovanja z ljudmi, ki z vsem svojim bitjem pogumno stojijo in delujejo v bran slehernega dostojanstva.