Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Pacienti brez zdravnika – ali ni mogoče ničesar narediti?

Zadnje čase nas je veliko, ki v strahu pričakujemo, da se bo naš zdravnik upokojil ali odšel drugam.
Veliko se jih je že srečalo s tem hudim problemom, saj so dobesedno čez noč ostali brez izbranega osebnega zdravnika. FOTO MATEJ DRUŽNIK/DELO
Veliko se jih je že srečalo s tem hudim problemom, saj so dobesedno čez noč ostali brez izbranega osebnega zdravnika. FOTO MATEJ DRUŽNIK/DELO
Janez Šinkovec, Dol pri Ljubljani
17. 7. 2022 | 05:00
2:42

Naj mi bo oproščeno, ker se kot pravnik spuščam na področje, kjer nimam kompetenc – na področje zdravstva. A včasih se vendarle sprašujem, zakaj smo določene stvari, ki so dobro delovale, spremenili na slabše in se znašli v situaciji, ki je tudi z višjimi plačami zaposlenih, kot nam je bilo predstavljeno v medijih, ni mogoče rešiti.

Zadnje čase nas je veliko, ki v strahu pričakujemo, kaj bomo storili, ko se bo naš družinski zdravnik upokojil ali odšel na drugo delovno mesto. Veliko se jih je že srečalo s tem hudim problemom, saj so dobesedno čez noč ostali brez izbranega osebnega zdravnika. Vemo, da je za porazne razmere v družinski medicini kriva preobremenjenost s prevelikim številom pacientov, preslabim plačilom za opravljeno delo, zasutost z administrativnim delom in še kaj – in posledica je pomanjkanje zdravnikov za to področje zdravstva. Vendar ali res ni mogoče ničesar narediti za izboljšanje položaja?

Pred leti, kar daleč nazaj, so delo v ambulantah družinske (takrat splošne) medicine lahko opravljali zdravniki po končani medicinski fakulteti, z opravljenim licenčnim izpitom, a brez opravljenega specialističnega izpita. Lahko so se takoj po opravljenem študiju medicine zaposlili kot splošni zdravniki, se »brusili« na tem zahtevnem področju in kasneje, če so želeli, opravili še specialistični izpit. Potem pa je ta postal obvezen za začetek dela družinskih zdravnikov in mladi medicinci se, razumljivo, večinoma raje odločajo za manj naporna, bolje plačana in manj izpostavljena delovna mesta. Poleg tega dolgotrajne specializacije upočasnjujejo pritok mlade delovne sile v kadrovsko podhranjene ambulante družinske medicine.

Zato sprašujem, zakaj po končanem študiju mladi zdravniki ne bi imeli možnosti delati, kot je bilo na začetku omenjeno in kot je bilo nekoč že mogoče, pri čemer pacienti nismo opazili in občutili, da bi bilo s tem kaj posebej narobe. Vsekakor pa nismo trepetali, kdo nam bo napisal recept za nujno potrebno zdravilo ali nam izdal napotnico za nujni specialistični pregled.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine