Neomejen dostop | že od 9,99€
Pred nekaj tedni sem v Delu brala, da naj bi v ljubljanskem Tivoliju spremenili otroško igrišče, ki leži na zahodnem delu parka ob velikem bajerju. Izvedli naj bi »temeljito prenovo«. Igrišče za otroke naj bi kombinirali z nekakšnim fitnesom za odrasle! Tako bi ljubi malčki delali potičke iz mivke, se kobacali in plazili med z energijo nabitimi silaki.
Igrišče je bilo že dolgo slabo vzdrževano, a kljub pomanjkljivostim, je bilo v nedeljo, 27. marca, polno. Videti je, da hoče mestna oblast uničiti še zadnjo sled, ki je ostala od mestne vlade pod vodstvom župana Jožeta Strgarja iz začetka devetdesetih let. Igrišče je bilo idealno: nevsiljivo so bili razmejeni deli za malčke od delov za večje otroke. Bila je mivka, živalce na vzmeteh in celo slonček – toboganček. Bila je viseča brv »nad deročo reko« in jeklena vrv, ki je prečkala namišljeni prepad, da o toboganih raznih vrst ne govorimo.
Nekaj dni pozneje, 30. marca, pa sva šla z možem od daleč gledat laboda, ki gnezdita na bajerju. In kaj najdeva: otroško igrišče ograjeno, vsa igrala in klopi odstranjeni, ogromni kupi peska in seveda bager na delu. Od vsega igrišča je ob severnem vhodu ostala le velika lepo oblikovana skala – pitnik, ki ga je bližnje avstrijsko mesto poklonilo Ljubljani, prestolnici nove države.
Slutim, da bodo v kratkem poklicali minerja, da bo opravil, česar ne zmore bager.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji