Omrežnina in podražitev elektrike

Sem elektroenergetik v pokoju. Domišljam si, da naravne zakonitosti o električni energiji v elektroenergetskem sistemu kar dobro poznam, cene in stroške pa tako tako, nekoliko mimogrede. Ko prideš iz trgovine, imaš poleg blaga v košarici tudi račun z navedbami vrst blaga, s cenami, zmnožki, seštevki v evrih ... Podobno je na računih za električno energijo. Da razumeš ta račun, je treba poznati razliko med kW (moč) in kWh (odjem energije), pa še izvor stroškov za proizvodnjo (elektrarne), za prenos na daleč (visoka napetost) ter za razdelitev električne energije (distribucija), 230 do 400 voltov.

Javnost že daljše obdobje seznanjajo, da novi odjemalci – električni avtomobili, toplotne črpalke, fotonapetostne (sončne) elektrarne – pomenijo nekajkrat večje istočasne, konične moči obremenitve omrežja, kot so bile v prejšnjih desetletjih. Posledica je, da je nujno na novo močneje dimenzionirati predvsem distribucijsko omrežje, za kar bodo vsako leto potrebne velike investicije, v prihodnjih letih približno desetkrat večje kot v preteklosti. Država mora za državna elektropodjetja ta denar nekje pridobiti.

Novi omrežninski sistem naj bi finančna bremena sorazmerno pravično porazdelil po povzročiteljih – odjemalcih. Niso bistveni le časovni bloki (na primer pet ali le trije) in »dogovorjena«, obračunska moč (kW), pomembne so tudi cene za vse te postavke. Ni problem le spremeniti cene, osnovni problem je premalo zaračunanega denarja, če precej znižajo cene.

Predlagani sistem s časovnimi bloki je javnosti znan najmanj pol leta, politiki še prej, zdaj pa se ta sklicuje in zgraža nad Agencijo za energijo, čeprav politika nastavlja in odstavlja direktorje in člane nadzornih svetov.

Večina (nad 85 do 90 odstotkov) gospodinjskih odjemalcev že ima moderen električni števec, meritve v intervalih na petnajst minut. Tem so na podlagi preteklih meritev izračunali »najugodnejšo dogovorjeno« priključno moč. Prekoračitve te moči pomenijo precej višjo ceno za porabljeno energijo v takšnih intervalih.

Pri meni še ni novega števca, varovalke so tri po 25 amperov (A), za september lani brez DDV po starem sistemu pomenijo obračunsko moč 10 kW in obračunano 7,96 evra; za oktober je obračunska moč 7,1 kW (brez dogovora z menoj) in obračunano 16,27 evra – to je podražitev za 8,31 evra, k temu še 22 odstotkov za DDV, skupaj torej podražitev za 10,14 evra le pri tej postavki.

Odjemalcu, plačniku računa, se vsiljuje misel, da naj bi bile te cene nižje.

Naj dodam kot primer: poraba v mesecu je bila 478 kWh, skupni znesek, seštevek za vse postavke v računu 114,19 evra, na vse pribitek 22 odstotkov za DDV, račun na koncu 139,31 evra; povprečno glede na porabljeno kWh torej 0,29 evra na kW (139,31 evra deljeno s 478 kWh) – tisti del cene, ki se nanaša le na proizvodnjo energije (elektrarne, elektroprenos, ne za distribucijo in vse pribitke, ko so v drugih pozicijah) pa je v računu na začetku navedeno 0,077 evra za kWh. Tako je pri meni, kjer je števec še star in sem dogovorjen za enojno tarifo. Za katerem od odjemalcev, ki ima nov števec, pri enako veliki porabi in enako močnih varovalkah (trikrat po 25 A) bi bil obračun nekoliko drugačen – ne morem reči, ali bi bil končni znesek bistveno manjši ali večji. Ko se govori o povečanih ali zmanjšanih stroških za gospodinjstva, gre najbrž za povprečje vseh gospodinjstev v Sloveniji (menda kakšnih 900.000 gospodinjstev).

Ni čudno, da gospodarske družbe opozarjajo, da podražitev v novem sistemu omrežnine ob svetovni konkurenci ne zmorejo – ali da vsaj ogrožajo njihovo eksistenco.