Okužbe na vrhuncu, uslužbenci NIJZ pa na izlet (2)

Delo je 4. januarja na tretji strani objavilo članek Brigite Ferlič Žgajnar z naslovom Okužbe na vrhuncu, uslužbenci NIJZ pa na izlet, v katerem povzema dogodek o domnevnih kršitvah zaposlenih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki so se tik pred vrhuncem epidemije covida-19 v Sloveniji podali v Vipavski Križ na »team-building« z degustacijo vin. Moj odziv na članek naj bo javno opravičilo in odprto pismo delavcem NIJZ.

Opisani dogodek predstavlja tudi velik etični izziv za zaposlene, ki so sodelovali na izletu – ta je bil organiziran v delovnem času in obdobju, ko so za druge prebivalce veljale stroge omejitve zaradi epidemije. Tudi sam sem se udeležil dogodka. Udeležba je bila obvezna v okviru delovnega časa. Vsi zaposleni smo prejeli službeno elektronsko sporočilo: »V sklopu promocije zdravja na delovnem mestu bomo v četrtek, 21. oktobra 2021, imeli vsi, ki delamo na CPRZ (Centru za proučevanje in raziskovanje zdravja), organiziran izlet v Vipavski Križ. Izlet bo izpeljan v delovnem času, v časovnem okviru 8 ur, tako da lahko na ta dan svoje popoldanske aktivnosti nemoteno izpeljete.« Vnaprej je bil načrtovan ogled »grajske (vinske) kleti« …

Zaupal sem vodstvu NIJZ, vendar zdaj udeležbo obžalujem in se javno opravičujem. Če želijo tudi ostali zaposleni izraziti obžalovanje in prevzeti odgovornost za svoje dejanje glede udeležbe na dogodku, lahko razmislijo o naslednjih korakih: lahko se obrnejo na vodstvo NIJZ ter izrazijo svoje obžalovanje zaradi udeležbe na izletu. Lahko pojasnijo, da so se zdaj zavedli etičnih pomislekov in želijo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Lahko pripravijo pisno izjavo, v kateri izrazijo obžalovanje, priznajo napako in pojasnijo, da so se zdaj zavedli neprimernosti svojega ravnanja v času epidemije. Če so zaposleni pripravljeni in se to zdi primerno, lahko razmislijo o javnem opravičilu prek pisma ali izjave. Če so se zaposleni od izleta dalje spremenili in se izogibajo podobnim situacijam, to lahko poudarijo kot pozitiven korak v pravo smer. Pomembno je, da zaposleni prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, se zavedajo vpliva na javno mnenje in etičnih vprašanj ter se potrudijo popraviti svojo napako. Komunikacija in sodelovanje z novim vodstvom ter drugimi organi v organizaciji so lahko ključni pri sprejemanju nadaljnjih korakov.

Izlet NIJZ je bil organiziran v delovnem času in obdobju, ko so za druge prebivalce veljale stroge omejitve zaradi epidemije. FOTO: Črt Piksi

Vendar ima vodstvo, ki je pobudnik in organizator izleta, odgovornost, da postavlja vzor in upošteva etične smernice, še posebej v času epidemije, ko se od zdravstvenih ustanov pričakuje, da bodo zagotavljale zgled in sledile najvišjim standardom. Predstojnica CPRZ, ki je izlet vodila in je hkrati tudi namestnica strokovnega direktorja, je imela odgovornost opozoriti zaposlene o neprimernosti takega izleta, še posebej ob upoštevanju omejitev in smernic, ki so veljale za obvladovanje epidemije. Poleg tega bi bila morala spoštovati pravila in smernice, ki veljajo za uživanje alkohola med delovnim časom, še posebej, če je bila v vlogi vodje in vzornice.

Če zaposleni menijo, da bi moralo prejšnji in sedanja direktorja, ki so bili z dogodkom seznanjeni, sprejeti odgovornost za napake in neprimerno ravnanje, lahko razmislijo in pripravijo pisno opozorilo, v katerem izrazijo svoje pomisleke in zahtevajo ukrepanje v zvezi z neprimernim ravnanjem in dogodkom. Zaposleni se lahko posvetujejo s Komisijo za deontološka in etična vprašanja, ki od decembra 2019 deluje na NIJZ, da bi zagotovili neodvisno presojo dogodka, kar pa je malo verjetno, ker je predstojnica in namestnica direktorja tudi članica te komisije, samocenzura pa na NIJZ precej razširjen pojav. Vsekakor pa se zaposleni lahko povežejo z drugimi dobromislečimi notranjimi in zunanjimi sodelavci in s kolektivnimi prizadevanji poskušajo spodbuditi spremembe znotraj organizacije. Zaradi domnevnih nepravilnosti je priporočljivo, da zaposleni morda pridobijo nasvet izkušenega pravnega svetovalca ali sindikalnega predstavnika, preden sprejmejo kakršne koli korake.

Etično ravnanje v zdravstvenem sektorju je ključno za zaupanje javnosti in učinkovito delovanje institucij, zato je pomembno, da se odzivamo na vse etične pomisleke na primeren in transparenten način. Bolje pozno kot nikoli. Tudi sedanje vodstvo NIJZ, zlasti namestnica direktorja in predstojnica centra, ki je tudi zdravnica in specialistka javnega zdravja, nosijo posebno odgovornost za vodenje in zagotavljanje primernega ravnanja v organizaciji. Če je bila ona organizator in pobudnik izleta in je sodelovala v kršitvah, bi se lahko od nje pričakovalo večjo odgovornost.

Tudi oba sedanja direktorja NIJZ, ki sta seznanjena z dogodkom in kršitvami, bi pokazala, da imata ustrezno etično-moralno integriteto, če bi ukrepala in kršitev obravnavala, čeprav je bil v času dogodka direktor NIJZ Milan Krek. Slednji je 30. marca 2022 prejel (po mojem mnenju neupravičeno) odličje Zdravniške zbornice Slovenije, in sicer naziv častni član za leto 2021. Že med epidemijo covida-19 je med njegovim vodenjem pri pripravi ukrepov prihajalo do omejene transparentnosti in so se med strokovnjaki pojavili konflikti glede učinkovitosti in primernosti ukrepov, kot so omejitve gibanja, nošenje mask in cepljenje. Glede na zapletene okoliščine ter vso zmedo v zvezi s podatki in ukrepi o koroni, naj bo končni cilj pri morebitnem ukrepanju sedanjega vodstva NIJZ in Zdravniške zbornice Slovenije spodbujanje in izgradnja kulture odgovornosti.