
Neomejen dostop | že od 14,99€
Po sobotnem razkritju nadpovprečno visokega števila nadur, ki jih je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kot nacionalni ekspert s področja javnega zdravja opravil zdajšnji v. d. direktorja Branko Gabrovec, so bili odzivi številni. Oglasila se je tudi Lucija Perharič, specialistka interne medicine in toksikologinja z NIJZ, ki je na facebooku zapisala: »Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu, so vedeli že stari Rimljani. Tisti, ki spadamo med NIJZ govedo, imamo pravico do 20 nadur mesečno, to je 240 na leto.« Spomnimo, Gabrovec je mesečno lani v povprečju delal 108 ur čez polni delovni čas.
V zakonu o delovnih razmerjih piše, da lahko nadurno delo s soglasjem delavca traja tudi čez letno časovno omejitev, ki znaša 170 ur, vendar skupaj največ 230 ur na leto. Gabrovec je lani čez delovni čas delal 1299 ur. Ker je tudi predsednik odbora stranke SD za zdravje, smo za mnenje o opisanem delavniku vprašali tudi njih, odgovore še čakamo.
Na delovnem inšpektoratu pojasnjujejo, da je nadzor delovnega časa zahteven.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji