Odprto pismo vladi Republike Slovenije: plačni sistem

Poslušam, berem in spremljam o slovenskem plačnem sistemu, ni pa nikjer zaznati ničesar o nagrajevanju po delu in rezultatih dela. In če ni nagrajevanja po rezultatih dela, velja plačilna uravnilovka, kar pomeni nazadovanje na vseh področjih!

To opazujem pri svojih 87 letih in z več kot polstoletnimi izkušnjami. Začel sem kot vzdrževalec strojev, nadaljeval v konstrukciji strojev in naprav, v vodenju konstrukcije strojev in naprav, v prodaji opisane opreme … Ob tej priliki sem spoznal mnoga podjetja, tudi večja.

Uspešna podjetja so imela odličen in človeški odnos do zaposlenih. Dobre in pridne so nagradili dobro. Odlične in inovativne pa odlično. Vsa podjetja, ki so imela odlične odnose in nagrajevanje po rezultatih dela, so bila uspešna in zelo uspešna, tudi mednarodno. V Sloveniji jih je že nekaj, želimo jih še več.

Spremljal sem firmo, ki je začela iz nič, kot samozaposleni, v malem prostoru. Danes je firma na svojem področju znana in priznana v svetu. Firma je imela še dodatne težave z oblastjo in preveč birokracije, žal je te še vedno preveč. S svojo zagnanostjo, inovativnostjo, pridnostjo in odličnimi odnosi do zaposlenih je firma napredovala in ostala prepoznavna in uspešna v svetu. Sedaj ima 400 zaposlenih in še vedno z veseljem prihajajo v sredino, kjer so spoštovani, cenjeni in pošteno nagrajeni za svoje delo.

Tudi država mora pripraviti ugodno klimo s primerno zakonodajo, da zmanjša birokracijo in s tem spodbudi in omogoči optimalne pogoje za firme. Potem bi najboljši strokovni kader ostal doma, mladi bi se z veseljem vračali iz tujine z dodatnim znanjem in izkušnjami.

Žal se v Sloveniji razpravlja samo o plačnih sistemih in razredih, a nagrajevanja po vloženem delu je premalo ali pa nič. Vsa nagrajevanja po vloženem delu se lahko izvajajo, ocenjujejo in merijo. Skratka, povsod, le volja mora biti.

Najslabše za pridne in odlične delavce in strokovnjake pri nas je, ker država neguje uravnilovko pri nagrajevanju. Najboljši odhajajo v tujino, kjer jim nudijo vse, kar mlade pritegne.

Po podatkih Umarja je v Sloveniji najmanjša razlika med minimalno in povprečno plačo, celo najmanjša na svetu, podobno pokaže Ginijev količnik, tudi druge raziskave kažejo podobno.

Prepričan sem, da če bi v Sloveniji bilo več odličnih firm, ne bi bilo treba skrbeti za minimalno plačo. Na vseh področjih bi bilo več sredstev za koristne naložbe in s tem za dvig življenjskega standarda vseh državljanov.

O tem sem trdno prepričan!