Ob rob svetovalnemu servisu o organizacijski kulturi v podjetjih

Nedavno smo na prvem programu Radia Slovenija poslušali svetovalni servis o organizacijski kulturi v podjetjih. Govorci so obravnavali in razgrinjali problematiko priprav in organizacije delovnega mesta za zaposlene, tako da bi v kar največji meri zagotavljali zdravje delavk in delavcev ter povečali njihovo produktivnost. Pri tem naj bi se, kot nas uči ergonomija, delovno okolje, orodja in naloge čim bolj prilagajali zaposlenim, njihovim sposobnostim in omejitvam, hkrati pa naj bi se ustvarjali pogoji za večjo učinkovitost njihovega dela.

Vemo, da sta zadovoljstvo in uspešnost na delovnem mestu izjemno pomembna dejavnika, ki veliko prispevata h končnemu uspehu podjetja. Poudarjeno je bilo tudi, da so zaposleni največji kapital slehernega podjetja, zato je treba zanje ustrezno skrbeti in vanje primerno vlagati. Pri tem je v ospredju humanizacija dela, delovnega mesta in delovnega okolja nasploh. To se posledično kaže v zadovoljstvu zaposlenih pri delu, v ugodni psihični klimi in stanju duha v vsakem podjetju ali službenem okolju. V bistvu je to danes v času robotizacije proizvodnje, digitalnega industrijskega okolja in umetne inteligence prepotrebna pomoč zaposlenim na različnih delovnih mestih. V to se seveda vključujeta tudi organizacija proizvodnje in organizacijska kultura, ki naj predstavljata pomembno podporo na delovnem mestu in pot k boljšemu opravljanju delovnih nalog ter k večji delovni uspešnosti.

V teoriji in teoretičnih modelih pri navedenem ni velikih razhajanj. Različne stroke ter strokovna področja (ergonomija, psihologija dela, medicina dela, sociologija dela, psihofiziologija dela, organizacija dela, ekonomija ...) so tukaj našli skupni jezik. V praksi pa so vidna odstopanja in marsikje smo daleč od celovite humanizacije dela ter celostne skrbi za zaposlene. Pri tem so vidni odkloni, ki poleg dnevnega stresa, preobremenjevanja, neustreznih delovnih pogojev, slabih mikroklimatskih razmer in psihične klime ter skaljenih medsebojnih odnosov onemogočajo uresničitev zastavljenih ciljev. Predvsem pa načenjajo celovito zdravje zaposlenih.

Vemo, do kakšnih sprememb je prišlo v zadnjem obdobju v tehnološkem razvoju posameznih podjetij in koliko prestrukturiranja ter prilagajanja proizvodnih procesov je bilo (in še vedno je) potrebno, da ostajajo konkurenčni na trgu v vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah. Vendar podjetja to ne odvezuje, da ob vse večjih obremenitvah zaposlenih in dehumanizaciji dela ter delovnega procesa vlagajo več v njihovo celovito ravnovesje in zdravje. Pri tem so lahko v veliko pomoč projekti promocije zdravja na delovnem mestu pod okriljem ministrstva za zdravje.

V različnih delovnih organizacijah, podjetjih je bilo v strokovnih timih pripravljenih več različnih organizacijskih in vsebinskih modelov, ki so bili načrtovani in izvajani znotraj delovnih kolektivov ter izven njih. (Slika je simbolična.) FOTO: Dejan Javornik

Ob tem naj opozorimo na enega izmed dejavnikov, ki lahko veliko prispeva k humanizaciji dela in zdravju zaposlenih na posameznih delovnih mestih, in to je skrb za njihov aktivni počitek. To velja za različne razbremenilne dejavnosti na delovnih mestih kot tudi izven njih. In prav temu dejavniku smo v preteklosti že namenili veliko andragoške, strokovne in raziskovalne obravnave ter pozornosti. V različnih delovnih organizacijah, podjetjih je bilo v strokovnih timih pripravljenih več različnih organizacijskih in vsebinskih modelov, ki so bili načrtovani in izvajani znotraj delovnih kolektivov ter izven njih. O vsem tem je bilo v omenjenem svetovalnem servisu na radiu malo govora, drugače pa je bilo v nedavni preteklosti prav tej problematiki posvečene veliko pozornosti. Celotno področje skrbi za zaposlene je v okviru športne rekreacije v delovnem okolju temeljilo na izhodiščih, v jedru katerih so bili dognanja in izsledki številnih raziskav, ki so bile opravljene doma in v tujini. Te so se ukvarjale predvsem z analizo učinkov gibalno-športnega udejstvovanja zaposlenih v neposrednem delovnem procesu in tudi izven njega. Prav tako pa so področje športne rekreacije, zlasti v uspešnejših delovnih organizacijah, bogatile večletne praktične izkušnje. Dobro pripravljene izvedbene projekte so v navedenem timu strokovnjakov (vodja proizvodnje, ergonom, psiholog dela, specialist s področja medicine dela, organizator športne rekreacije in sindikalni delavec) vodili in udejanjali poklicni strokovni kadri s področja športne rekreacije. Zaposleni so bili dejavni v okviru športnorekreativnih oziroma gibalno-športnih programov pred delom, med delom in po delu. V številnih delovnih okoljih so se izvajali programirani rekreativni odmori med delovnim procesom. To je bila pomembna in koristna oblika gibalno-športnega udejstvovanja zaposlenih in nasprotna utež številnim motečim dejavnikom, ki jih je s seboj nosil zmehanizirani in avtomatizirani delovni proces. Danes so tovrstni pogoji še bolj zaostreni in odtujenost delavcev v različnih delovnih okoljih se je še povečala.

Pomembna oblika navedenih dejavnosti je izhajala iz povezanosti in prepletenosti medicine dela in športne rekreacije, ki se je v praksi udejanjala kot medicinsko programirani rekreativni oddih. Izvajal se je v različnih ugodnih naravnih in klimatskih okoljih pod strokovnim vodstvom. K vsemu temu pa je veliko prispeval tudi vseslovenski projekt izobraževanja za zdravo delo in življenje pod vodstvom Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Pri tem je sodelovalo še več drugih inštitucij in strokovnjakov. »Čili za delo« je bilo osnovno vodilo projekta in v okviru tega smo poleg ostalih vsebinskih sestavov posebej obravnavali ukrepe za obvladovanje doživetij preobremenjenosti na delovnem mestu, v katere so bile med drugim vključene tudi gibalno-športne dejavnosti za razbremenjevanje delavcev v delovnem okolju. Z vsem tem pa sta danes tesno povezana tudi organizacijska kultura v podjetjih in aktiven počitek na delovnem mestu, kar je bilo na kratko omenjeno v svetovalnem servisu. V uvodu omenjeni oddaji zato ob rob dodajamo še nekaj vedenja o tovrstnih vsebinah, ki so jih nedaleč nazaj v okviru humanizacije dela timsko uspešno obravnavali in udejanjali tudi organizatorji športne (kineziološke) rekreacije.