V nadaljevanju preberite:

Mladi se danes zgledujejo po globalnih trendih, kar vpliva na njihove poklicne želje. Ključno vprašanje pa je, koliko od teh poklicev bo dejansko dostopnih v Sloveniji in kako bo mlada generacija uskladila svoje sanje z realnostjo trga dela.

Ideja razvoja poklicne identitete temelji na tem, da imajo otroci že v zgodnjih letih – predvsem v osnovni šoli – zelo idealizirane predstave o poklicih, ki jih poznajo iz svojega okolja. Kasneje začnejo o njih razmišljati bolj realistično in ocenjevati, ali imajo zanje ustrezne kompetence. Zaradi tega so med osmimi in petnajstimi leti starosti razlike v razmišljanju o poklicih zelo velike, pojasnjuje dr. Žan Lep, docent za socialno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

»Na primer, poklic gasilca je zelo spoštovan in med otroki zelo priljubljen, vendar se zanj mnogi ne odločajo, ker ni najbolje plačan in ni v vseh krogih viden kot prestižen. Poklic učitelja, ki je bil nekoč med dekleti zelo priljubljen, danes doživlja upad zanimanja zaradi odnosa družbe do učiteljev,« pravi sogovornik. Ozadje problematike je na voljo naročnikom.