Možinova TVS kot »sadež spoznanja«

V oddaji TV Slovenija Intervju 2. aprila letos sta novinarka Vida Petrovčič in njena gostja publicistka Alenka Puhar predstavili knjigo o dopisovanju med prof. dr. Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton. Gre za nadvse tragično zgodbo velikega slovenskega intelektualca, pravnega filozofa, svetovljana in antifašista, mojega deda, ki se v povojnem partijskem režimu ni bil pripravljen odreči pravici do komuniciranja s tujino, zaradi česar je bil leta 1947 v Nagodetovem procesu obsojen na smrt.

Zgodba je pretresljiva in veliko pove o takratni brutalni politični mentaliteti.

Prav zato ne potrebuje nobenih dodatkov, še posebej ne takšnih, kakršne sta si v pogovoru privoščili sogovornici. Brez vsakega zadržka sta na sramotilni steber postavili sina Borisa Furlana in mojega očeta Aljošo Furlana. Vida Petrovčič se v oddaji zgraža nad dejstvom, da je bil prisiljen, skupaj s svojim bratom, ovajati svojega očeta, Alenka Puhar pa ji pritrjuje. Pri tem nobena od njiju ne pozna dejstev. Aljoša Furlan se je kot enaindvajsetletni fant namreč septembra 1947 vrnil v Slovenijo, mesec dni po izreku smrtne obsodbe proti Borisu Furlanu. Med procesom in pred njim je bil v tujini, kjer se je šest let šolal in preživljal sam. Tudi fizično je torej nemogoče, da bi bil ovaduh svojega očeta. Naj dodam, da so dokumenti o Aljoši Furlanu dostopni in bi jih avtorica knjige Alenka Puhar lahko pridobila, če bi se pozanimala. Tako bi se izognila tudi več drugim napakam o družinskih članih Borisa Furlana, ki jih je objavila v knjigi. Ob tem se človek vpraša, zakaj? Čemu ta tako suvereno izrečena neresnica? Čemu blato na nedolžnega človeka, ki je bil pri vseh, ki so ga poznali, visoko spoštovan in ki se ne more braniti, saj je umrl že pri 36-ih?

Novinarka in publicistka navajata, da sem nasprotovala objavi knjige. Alenka Puhar mi pripiše celo jezo, ker je knjiga izšla, in nasprotovanje možnosti, da bi izšlo še nadaljevanje knjige. Ne drži! Z nikomer nisem govorila o knjigi pred njenim izidom, o njeni pripravi sploh nisem bila seznanjena in ji nisem niti mogla nasprotovati. V resnici sem objave knjige vesela, ker so v pismih med drugim objavljeni tudi drobci o življenju moje družine, ki bi sicer šli v pozabo. In spet se človek vpraša, čemu? Morda je odgovor v dejstvu, da novinarka povsem po nepotrebnem omenja Milana Kučana, pri katerem sem delala kot svetovalka. Gre torej verjetno prej za Milana Kučana kot zame. Poskušata sogovornici njegovemu krogu podtakniti željo prikrivati resnico o preteklosti? In pri tem uporabita čiste izmišljotine!?

Po oddaji sem urednici informativnega programa TV Slovenija Jadranki Rebernik poslala zahtevek za objavo popravka. A je bil trikrat zavrnjen. Prvič, ker ni imel elektronskega podpisa, drugič, ker se moje uradno ime na elektronskem podpisu Andreja Furlan Šinkovec ni skladalo z neuradnim imenom, s katerim sem bila navedena v oddaji TVS in pod katerim sem v javnosti bolj poznana, in tretjič zaradi domnevne neskladnosti zahtevka z zakonskimi določili. Ali bo četrti poskus za objavo popravka uspešen, bomo še videli.

Ob zavrnitvi sem bila nemalo začudena. Uredništvo je našlo cel niz pravnih argumentov, zakaj popravka ni dolžno objaviti. Neresnica in moralna senca, ki je padla na mojega očeta, pa tudi name, uredništva ni zmotila in je bilo pripravljeno z zavrnitvijo objave pri neresnici celo vztrajati. Pričakovala bi povsem drugačen odziv, in sicer, da uredništvo sámo poišče pot, kako popraviti novinarski in uredniški zdrs. Gre vendarle za neke temeljne novinarske in človeške standarde.

Potem pa poslušam v Utripu z dne 13. maja 2023 Jožeta Možino, ki s takšno uredniško držo Televizijo Slovenija označi za »sadež spoznanja«, katerega obstoj je ogrožen, gledalci in poslušalci RTV Slovenija pa da bodo z uveljavitvijo novega zakona o RTV prikrajšani za oddaje, v katerih lahko slišijo tudi »drugačne poglede«. Gre pri trditvah Alenke Puhar in Vide Petrovčič res za drugačen pogled? Ne. Gre za kleveto, ki jo Jože Možina, sicer urednik oddaje Intervju, očitno razume kot »pluralnost in večjo informiranost«, odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik pa mu pritrjuje.

Kdor ne obžaluje zla, ga je sposoben ponavljati, pravi Možina v Utripu. Sama bi mu postregla z mislijo, da je novinar oziroma urednik, ki ne obžaluje laži, laž sposoben ponavljati. Gledalci TV Slovenija pa si zagotovo zaslužimo pluralnost v resnici, ne v laži.