Sovražni govor Jožeta Možine v oddaji Utrip

Dnevnika na prvem programu Televizije Slovenija ne gledam več, odkar je ta pod vodstvom ekipe privržencev SDS. V soboto, 6. maja, pa sem na prvem programu le pogledal Utrip. Žal, saj ga je vodil gospod Jože Možina, katerega poročanja ne maram zaradi njegove neobjektivnosti, nestrokovnosti, zlasti pa žaljivosti. Bil sem šokiran nad njegovimi besedami.

Tita je označil za »diktatorja, ki sodi med največje zločince dvajsetega stoletja, kjer sta na vrhu Stalin in Hitler«. Sprašujem se, kako lahko gospod Jože Možina s takšnim sovraštvom, a brez posledic pljuva po ljudeh in dogodkih? Kako lahko brez posledic žaljivo govori o osebnosti, ki sicer ni bila brez napak, a so jo spoštovali največji državniki tedanjega časa, ki se je uprla Hitlerju in Stalinu, ki je vodila eno od redkih organiziranih vojska v drugi svetovni vojni in ki so se ji ob smrti prišli poklonit državniki vsega sveta.

Glede vprašanja, ali je bolj žaljiv Pavel Rupar ali pa Svetlana Makarovič, je brezpredmetno polemizirati z avtorjem Utripa. Takšno primerjavo lahko spočne le gospod Jože Možina. Tudi mahanje s posnetki kosti, ki naj bi menda kazale krutost zmagovitih partizanov, je le resnica ene strani. Kje so posnetki pobitih partizanov in civilistov, ki so jih med vojno likvidirali »Možinovi sotrpini« na Urhu, v Kozlarjevi gošči in drugje. Takšna je tudi trditev, da je »Zveza komunistov najbolj krvava organizacija v slovenski zgodovini«.

Govoričenje o novih zgodovinskih raziskavah, ki da temeljijo na dejstvih in rušijo režimske mite, je smešno, saj si te »zgodovinske raziskave« privržencev slovenske desnice evidentno prizadevajo spremeniti zgodovinska dejstva, ki jih priznavajo najelitnejši svetovni in slovenski zgodovinarji – ne pa seveda tudi Jože Možina, Tamara Griesser Pečar in Jože Dežman.